Po petih porazih na šestih pripravljalnih tekmah in še dveh na prvih dveh v skupinskem delu v Katovicah, je marsikdo dvignil roke nad slovensko košarkarsko reprezentanco. Negativno ozračje okoli nje se je nabiralo že nekaj časa, po porazih s Poljsko in Francijo pa je doseglo novo vrelišče. Zanimanje za naslednje tekme je vsaj nekoliko padlo, po zmagah nad Belgijo in Islandijo – sicer pričakovanih in nujnih, a vseeno zmagah – pa se je spet prebudilo upanje v lepo zgodbo.
A ta je bila vendarle še vedno precej odvisna od zadnjega dejanja slovenske čete v Katovicah – od obračuna z Izraelom. Pred njim je bilo odprtih še kar nekaj kombinacij za razplet skupine D, še precej bolj pa skupine C, s katero se križa. A brez kakršnegakoli dvoma je bilo jasno, da Slovenijo poraz v osmino finala pelje iz najslabšega položaja, iz četrtega mesta v skupini in posledično takoj v obračun z najboljšo ekipo iz skupine, ki je svoje tekme igrala na Cipru.
To pa bi po vseh pričakovanjih pomenilo obračun, ki bi bil sicer spektakularen za svetovno košarkarsko javnost, a bi bil hkrati precej strašljiv za slovensko. Bil bi to namreč obračun Luke Dončića in Giannisa Antetokounmpa v Rigi. Dvoboj dveh izmed največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, a hkrati tudi obračun njunih podpornih ekip, pri čemer je na papirju precej boljša tista, s katero razpolaga 'Greek Freak'. Tudi lanska izkušnja iz Pireja, kjer se je Slovenija z Grki pomerila v kvalifikacijah za olimpijske igre in izgubila kar s 96:68, je vsem dala precej razlogov za željo po tem, da se vsaj v osmini finala obračunu z Grki izognemo. In v trenutku, ko so Dončić in druščina proti Deniju Avdijaju in druščini prikazali precej boljšo predstavo ter tekmo nadzorovali praktično od začetka do konca, je prišlo olajšanje. Po eni strani zato, ker je Slovenija prikazala zametke nečesa velikega in obrise neke druge reprezentance, ki je blestela v prejšnjih letih, po drugi pa tudi zato, ker je postalo jasno, da Grkov – vsaj na prvem koraku – v Rigi ne bomo videli.
Brez presenečenja na Cipru
Tako se je za varovance Aleksandra Sekulića začelo nestrpno čakanje na novice iz Limassola, kjer sta se v zadnji tekmi skupine C merili »domača« Grčija in Španija. Enačba je postala enostavna – pričakovana zmaga prvih bi pomenila, da se bo Slovenija v osmini finala pomerila z Italijo, presenečenje Špancev, ki so se reševali pred izpadom, pa bi pomenilo, da bi bili prav oni naslednji tekmeci Dončića in druščine.
Razplet je bil pričakovan, Grki so bili za že dolgo ne tako skromno zasedbo Sergia Scariola pretrd oreh, pa čeprav je bila tekma napeta do zadnjega trenutka. Španija je klavrno že po skupinskem delu končala svoje nastope na EP-ju, Grki so se pred domačimi ciprskimi navijači veselili prvega mesta v skupini, Italijanom pa je postalo jasno, da jih v nedeljo čaka obračun s Slovenijo. Vsaj zgodovinsko gledano to zanje ni bila ravno dobra novica, s Slovenijo so se namreč na EuroBasketih do zdaj srečali trikrat in vse tri tekme izgubili. Tudi če gledamo splošno razmerje na medsebojnih tekmah – tudi prijateljskih – je tehtnica močno nagnjena v prid Slovencem, ki imajo 15 zmag in šest porazov.
To pa seveda ne pomeni, da Dončića in druščino čaka enostavna naloga. Italijani so v zahtevni skupini C na kolena spravili Španijo, Bosno in Hercegovino ter Gruzijo, na kolena pa so jih spravili le Grki. Čeprav sta jih v zadnjih letih kljub obljubam o igranju za Italijo razočarala Paolo Banchero in Dante DiVincenzo, pa ima energetični selektor Gianmarco Pozzecco vseeno na voljo močno zasedbo. Glavni adut je – kot v prejšnjih letih – Simone Fontecchio, precej mu pomagata tudi Mouhamet Diouf in Saliou Niang, ki si je sicer proti Španiji poškodoval gleženj in je izpustil tekmo s Ciprom. Zraven pa je tudi ultraveteran Danilo Gallinari, ki seveda ni več isti košarkar, kot v najboljših letih. Vsekakor lahko Slovenija optimistično zre proti latvijski prestolnici, kjer bodo Dončić in druščina v nedeljo ob 17.30 poskušali spisati precej nepričakovano pravljico.
