Slovenija – Islandija 87:79 (21:20, 36:35, 60:46).
Dvorana Spodek, gledalcev 3752, sodniki: Aunkrogers (Latvija), Vulić (Hrvaška), Barkauskas (Litva).
Slovenija: Krampelj 7, Nikolić 17 (4:5), Prepelič 7, Murić 5 (5:6), Radović 9 (1:3), Hrovat 6, Omić 8, Stergar 2 (2:2), Dončić 26 (8:11).
Islandija: Steinarsson 9, Gudmundsson 11, Fridriksson 9 (0:1), Jonsson 6, Palsson 11 (2:2), Hermannsson 22 (2:2), Hlinason 11 (3:7).
Prosti meti: Slovenija 20:27, Islandija 7:12.
Met za dve točki: Slovenija 17:37, Islandija 18:31.
Met za tri točke: Slovenija 11:33 (Nikolić 3, Hrovat 2, Radović 2, Dončić 2, Prepelič, Krampelj), Islandija 12:28 (Gudmundsson 3, Palsson 3, Jonsson 2, Hermannsson 2, Steinarsson, Fridriksson).
Skoki: Slovenija 38 (22 + 16), Islandija 38 (30 + 8).
Osebne napake: Slovenija 20, Islandija 23.
Pet osebnih: Hlinason (37.), Fridriksson (40.).
Čeprav so se posebej ob koncu tedna slovenski navijači izjemno izkazali - če seveda izvzamemo logično vzdušje na tekmah domače izbrane vrste -, pa je tovrstno zlato medaljo tukaj v Katovicah nedvomno treba podeliti Islandcem. Množica njihovih privržencev navdušuje tako na ulicah kot na tribunah in danes so eno od njih napolnili še posebej izrazito.
Sijajna atmosfera je tako šla izrazito v korist košarkarjev s severnega otoka in navadili smo se že na to, da v takem ozračju ter z vetrom v jadrih svojih vikinških ladij tekma začenjajo silovito, nato pa skušajo ta nalet čim dlje držati. Tudi v Slovenijo so se zapodili v tem slogu, povedli, ob tem pa imeli tudi nekaj sreče s sodniškimi piski, ki so posebej na piko vzeli Luko Dončića.
Slovenija se je z veliko borbenosti vrnila v igro in do konca četrtine ujela ter za las - 21:20 - prehitela navdahnjene Islandce, vendar pa pri tem za daljši čas ostala brez Dončića. Ta je namreč dobil tri osebne napake, dve od teh precej smešni in selektor Sekulić ga je potegnil na klop ter ga vrnil šele na vstopu v drugo polovico druge četrtine.
Vmes so njegovi soigralci dobro igrali v obrambi in niso nikoli več dovolili, da bi povedla Islandija, hkrati pa ni steklo v napadu, tako da se Sloveniji nikoli ni uspelo odlepiti. Met ni stekel niti po Lukovi vrnitvi, tudi ob polčasu je bila razlika le točka - 36:35 -, a se ni bilo mogoče znebiti občutka, da gredo stvari od tu za naše košarkarje le navzgor in v smeri potrditve poti v Rigo.
In res. Občutek ne bi mogel biti bolj na mestu. Ni to takoj bil strelski ognjemet, toda v drugem polčasu je z Luko na čelu Slovenija vse bolj(e) zadevala, predvsem pa na drugi strani Islandci še vedno nismo mogli doseči koša, ne da bi si ga morali zares prigarati. In ko mora taka reprezentanca igrati tako, potem možnosti za presenečenje praktično nima.
Ob 19 točkah Dončića so Slovenci po tretjem delu igre vodili 60:46 in ni si bilo mogoče predstavljati scenarija, po katerem bi se stvari kakorkoli zapletle. Ne trdimo, da ni malce zaskrbelo, ko so z Luko na zadnjem počitku tekme Islandci prišli z -14 na -8 in dobili nekaj zaleta. Toliko, da so tudi po Dončićevi vrnitvi igrali vse bolje, predvsem pa pokazali, koliko imajo srca.
Ko so prišli celo samo na pet točk zaostanka, je bilo treba ohraniti mirnost in zbranost, v najtežjih trenutkih pa se je Batman Luka lahko zanesel predvsem na dva Robina - pod veliko ključnih potez na obeh straneh sta se podpisala predvsem Aleksej Nikolić in Rok Radović. Ni to nikakor bila najboljša tekma Slovenije, vse do konca je bilo treba garati (morda za sekundo tudi trepetati), vendar v tej režiji je bilo na koncu dovolj za potrjeno uvrstitev v izločilne boje.
