Kar vidimo ga, kako bi nas zdaj pogledal in nas najmanj v sebi nekam poslal. Mislil pa bi popolnoma resno. Ko je včeraj selektor Aleksander Sekulić govoril, da ga v reprezentanci zanima zgolj in samo, kako bi ta njegova ekipa na vsak način dosegla čim več, ne bi mogel biti bolj prepričljiv. In vsekakor verjamemo, da se je tudi zgodovinski trojni dvojček v tem duhu zgodil povsem naključno, pač kot posledica tega prizadevanja in brez kančka forsiranja lastne statistike.
A naj je Luki to všeč ali ne, on ni samo zgodba zase slovenske reprezentance, on je globalna zgodba zase tega EuroBasket. Nihče ni pod takim drobnogledom, kot je on po famoznem prestopu iz Dallas v Los Angeles ter po ogromnem vložku tako največje franšize na svetu kot njega samega v svojo izjemno pripravljenost in prenovljeno podobo. In pod tem drobnogledom je treba vedeti, da obstaja svet, v katerem so dosežki Slovenije povsem nepomembni. V tem svetu pa so naravnost osupli na dosežki - Luke samega.
Ena akcija je bila proti Belgiji posebej povedana. Ne samo da jo je končal s svojo specialiteto v podobi podaje nad obroč za zabijanje - pred tem je osvojil žogo v obrambi, stekel v napad kot kakšen najhitrejši nizki branilec in soimenjaka Sčuko milimetrsko našel praktično v polne teku. Zares impresivno, predvsem pa opazno drugače oziroma izboljšano glede na že tako ali tako enega najboljših košarkarjev na svetu, kar je Luka vedno bil tudi pred tem poletje. Nad to impresivnostjo so Američani med tem kolektivno osupli, nad številkami pa enako. Nekaj pudarkov ob tem ne pozabijo - med drugim, da bo Luka v ligi NBA obkrožen s še občutno boljšimi soigralci, da bo igral proti manj agresivnim in množičnim (nihče se pred njim pač ne bo mogel braniti s tremi igralci) obrambam ter da bo na vsaki tekmi zbral kar nekaj več odigranih minut.
Kaj torej šele bo, če je Slovenec že zdaj - pošast. Tako so ga poimenovali, ko so njegove dosedanje tri nastope zbrali v lično tabelo in prišli do osupljive podobe. 99 doseženih točk deluje naravnost pravljično in kot da nalašč ne bi želelo biti sto, celotno sliko pa so v ZDA poimenovali pošasti štirojni dvojček, kajti ob teh 99 ima Luka po treh tekmah še 22 skokov, 29 asistenc in 10 ukradenih žog. skupek številk, ob katerem brez zadržkov dodajajo, da je NBA ob takem Luki v težavah. Velikih težavah.
Z novim nujnim dodatkom, da je do skokov evropski košarki priti opazno težje. In še pomembnejšim, da so asistence zgodba zase in je neka normalna številka podaj, ki gredo v statistiko na stari celini, tam nekje do pet na tekmo. Nikakor pa ne moremo mimo tega, da je še enkrat treba mimo izjemnega števila ukradenih žog, ki je na ravni tistih najboljših, najbolj eksplozivnih, najhitrejših zmikavtov.
Novi Luka je prava nočna mora tekmeca in je iz nekoga, ki so mu očitali, da premalo daje v obrambi, prišel, kjer praktično ves čas grozi, da bo prekinil ali ustavil nasprotni napad. Res neverjetno in ne moremo si pomagati, da tudi mi ne bi kljub trenutni naši in njegovi prioriteti pogledovali proti novi NBA sezoni.
