Potem ko je Aleksander Sekulić v otvoritvenem nagovoru v angleščini precej realno in dokaj obsežno povzel dogajanje ob porazu proti Poljski, je v istem jeziku odgovoril še novinarki francoske tiskovne agencije, ki jo je seveda zanimala napoved naslednje tekme - proti Franciji. Potem pa je, kot je v navadi, povezovalec napovedal nadaljevanje tiskovke v slovenskem jeziku, a je ta del trajal - točno eno besedo?!
Na vprašanje novinarke TV Slovenija, ali lahko več pove o dogodkih v tretji četrtini, ki jih je v angleščini označil za čudne in jih okrivil za izgubo slovenskega momentuma ter jim pripisal eno od prelomnih vlog, je odgovoril - ne. Zbrane je zgolj ena beseda nekoliko presenetila, a ne bi rekli, da je bil njen pomen globlji od tega, da selektor preprosto ni želel dodatno polemizirati o sodnikih. Morda se motimo, a nam se je zdelo tako.
Ker je nastala tišina kakšnih desetih sekund in ni bil nihče od prej z dvignjeno roko prijavljen ter zabeležen za vprašanje, pa je povezovalec konferenco zaključil in govorcema dal prost odhod. Preden so slovenski novinarji ugotovili, kaj se dogaja, sta že zapustila prostor, sledilo pa je vsesplošno ugovarjanje in iskanje pojasnila, kdo ter zakaj je tiskovko tako nenadoma končal.
Kot beli dan je jasno, da je ni nihče iz slovenskega tabora. Ne Sekulić, še manj Murić, tudi ne kdo tretji. Anglež je hitro priznal, da je bila odločitev njegova, razlaga pa se je glasila, da po njemu znanih standardih odsotnost prijave k besedi in tako dolg molk pomenita točno to - konec. Moramo pa se tudi posuti s pepelom in krivdo razglasiti za obojestransko. Slovenski predstavniki sedme sile smo malce razvajeni in se za vprašanja radi pustimo prositi. Fibin Anglež pa je bil na sprožilcu izrazito hiter. Tudi prehiter, kar je bil na koncu zaključek njemu nadrejenega nadzornika.
