Oboje logično, oboje razumljivo. Toda le nekaj minut na treningu slovenske košarkarske reprezentance je za budno oko in uho dovolj, da sliši španščino, vidi neprepoznavnega novinca prepoznavno latinskega videza z gosto črno brado in opazi njegovo ukvarjanje s prvim zvezdnikom Slovenije. Nadaljnje poizvedovanje pa je razkrilo še globlje in zanimivejše vidike te izjemne zgodbe.
»Hola,« je pozdravil po telefonu in z najbolj znanim španskim pozdravom takoj pritegnil našo pozornost. Najprej bežno, kajti ni edini Španec, ki se je v teh dneh gibal okrog slovenske reprezentance in predvsem okrog Dončića. A stvari so postale mnogo zanimivejše, ko je človek, čigar telefonska španščina je bila za vsako približno jezikovno občutljivo uho več kot očitno njegova materinščina, v uradni opremi slovenske reprezentance rokoval z opremo in dajal jasno vedeti, da pripada štabu izbrane vrste. In res.
Dovolj je bila kratka poizvedba, da je oseba dobila ime: Javier Barrio Calvo s polnim imenom oziroma Javier Barrio za večino, saj tako kot mnogi tradicionalnega maminega priimka s španskih dokumentov v vsakdanjem življenju po navadi ne uporablja. Magister fizioterapije in eden največjih španskih strokovnjakov na tem področju, reden predavatelj na temo fizioterapije v športu, priprave mišic na največje napore in okrevanja po poškodbah ter v zadnjih letih stalni sodelavec dveh vodilnih madridskih zasebnih klinik s tega področja. A ne samo to.
Slovita klinika Sanitas je v Španiji znana predvsem kot pravcati medicinski Disneyland madridskega Reala. Njeni strokovnjaki se podpisujejo pod zdravstveno stanje vseh največjih nogometnih in košarkarskih okrepitev kraljevega kluba, skrbijo za okrevanje vseh največjih zvezdnikov, najboljši med njimi pa tudi delo v kliniki kombinirajo z delom neposredno za institucijo vseh športnih institucij. Tako kot Barrio, ki je vrsto let na vsakem koraku spremljal mišice in sklepe Realovih košarkarjev ter bil med drugim zadolžen za Dončićevo pripravo, ko je slovenski čudežni deček še kot najstnik delal tiste velikanske madridske korake od 16-letne senzacije, čez vse presežke v Evroligi in španskem prvenstvu do eksplozivnega odhoda v Dallas.
Barrio si je pridobil Lukovo zaupanje, skozi dallaška leta sta ostala v stikih, po naših informacijah je bil vir informacij in nasvetov, to poletje pa je postal še neprimerno več od tega. Na Lukovo željo bo Španec ves čas priprav in svetovnega prvenstva član zdravstvene službe slovenske reprezentance. Očitno pa se sodelovanje z našim superzvezdnikom s tem šele začenja. Po informacijah, ki nam jih je uspelo dobiti iz Španije, je Barrio sprva želel svojo dolgoletno kariero pri Realu zamrzniti, dobiti dovoljenje za dvomesečno odsotnost za individualno delo z Luko in nato delo s slovensko reprezentanco v Ljubljani, na pripravljalnih tekmah po Evropi in na svetovnem prvenstvu na Daljnem vzhodu.
A se je očitno odločil za še tesnejše in še dolgotrajnejše sodelovanje z enim najboljših košarkarjev na svetu. Viri blizu košarkarskega Reala pravijo, da se španski fizioterapevt tja ne bo vrnil – vsaj ne v doglednem času – in da načrtuje daljše, obsežnejše delo z Dončićem. V slovenski reprezentanci naj bi ga spremljal tudi v prihodnje. Z njim bo individualno delal v terminih med obveznostmi, bil pa naj bi tudi njegov fizioangel varuh med NBA-sezono. Španec po naših informacijah načrtuje več daljših bivanj v Dallasu in delo z Luko tam, ni pa še jasno, ali bo ohranil katero od kliničnih služb v Madridu oziroma ali se bo odločil za dokončno selitev v Združene države Amerike. V
erjetno je odvisno tudi od tega, ali bo strokovnjak v Teksasu dobil še kakšnega klienta, a za zdaj naj bi deloval na osi Madrid–Ljubljana–Dallas. Informacije so nam potrdili tudi španski novinarski kolegi, ki so o njih poizvedovali šele po tem – kar si brez lažne skromnosti vsekakor štejemo za svojevrstni dosežek –, ko smo Špančevo delovanje z Luko in nasploh v slovenski reprezentanci na sončni strani Alp razkrili mi. Kakorkoli že, zagotovo gre tudi za zelo dobrodošel dodatek izbrani vrsti, saj ni nobenega dvoma, da se s svojim zaupnikom ob sebi Dončić v reprezentančnem taboru počuti še bolj lagodno, še bolj udobno, še bolj varno.
To je tudi videti na vsakem koraku, ki ga Barrio budno spremlja in pri tem posamezne vaje ter postopke v popolnosti prilagaja (in se tudi osebno vključi vanje) prvemu med enakimi. Vsekakor pa bo človek bogatega znanja, neskončnih izkušenj in izjemnega mojstrstva s tega nadvse pomembnega področja na voljo tudi za nasvete in morebitne posege pri drugih reprezentantih, kar je dodatna dobra novica za slovenske ambicije.
