Najbolj znan je po tem, da je bil eden od dvanajsterice zlatih iz Istanbula 2017. Toda Saša Zagorac je še precej več od tega, da je bil evropski prvak. Nekoč velik up slovenske košarke, zdaj pa izjemno zanimiv človek, ki stopa na novo pot.
Vas je v zadnjem času kaj motila etiketa, da ste dobri za vzdušje v garderobi, bolj malo pa se je govorilo o vas kot igralcu?
Vem, na kaj ciljate. Ampak, kot sem rekel, hočem biti poznan kot dober človek. Dober za vzdušje? To je relativno, morda se komu nisem zdel dober. Seveda hočeš biti najboljši možen košarkar. Ampak raje vidim, da se me vsi spomnijo kot zelo dobrega moža, ki je bil pripravljen pomagati in je dvigoval vzdušje, kot pa da bi bil najboljši, pa bi vsi govorili, da sem bil res totalen 'gnoj'. Vem, da ciljate na to, da sem bil tudi v reprezentanci predvsem zaradi tega. Sam še vedno mislim, da sem bil med dvanajsterico na EP zato, ker sem si to zaslužil z igrami, drugače bi Igor Kokoškov vzel Jurija Zrneca in bi imeli super vzdušje. Verjetno sem imel neko kakovost, da sem bil zraven. Tega mi res ne more nihče vzeti. Med kariero sem dokazal, da sem po svoji kakovosti med 12. Na koncu pa sem vedno gledal, kako pripomoči k uspehu reprezentance. Če je to pomenilo, da stojim na eni nogi v kotu, ker bo to prineslo rezultat, bom stal. Noben problem.
Vašo kariero je seveda najbolj zaznamoval EuroBasket. Kako je s tisto zgodbo o tem, da ste pred polfinalom zjutraj cimru Gašperju Vidmarju v sobo prinesli svinjino?
Sem človek, ki se zbuja zelo zgodaj – ob šestih sem pokonci. Najprej vedno naredim nekaj zase, kakšne vaje za hrbet, se malo prediham, raztegnem, potem pa sledi kava. Tudi na prvenstvu sem prvo kavo spil sam v miru na balkonu, ko sem šel po drugo, okrog pol osmih, pa sem prinesel eno še za Gapeja. Prebujal se je počasi in vsako jutro ga je pričakala kavica. Na dan polfinala je imel ravno rojstni dan in takrat mora biti hec, ne moreta biti samo kava in rogljiček. Igrali smo s Španci in treba se je bilo stepsti, zato sem zraven dodal še svinjino (smeh). Interna šala, za katero pa se je razvedelo.
Na tisti tekmi s Španijo ste potem tudi vi prispevali svoj delež k zmagi, mar ne?
S tem je povezana zanimiva anekdota. S selektorjem Igorjem Kokoškovom sva večer pred tekmami vedno imela kratek sestanek o tem, kako je ekipa, ali je vse v redu, čisto tako, da mu podam sliko ekipe, kako deluje, ali smo se dvignili, je treba malo zategniti, sprostiti ... Tudi pred tekmo s Španijo me je po večerji vprašal, kako smo. Začnem govoriti, da je v moštvu vse v redu, on pa: 'Zagi, ne zanima me, kako je ekipa. Kako si ti?' Debelo sem ga gledal, kaj zdaj misli. Rečem, da je vse okej, da bom oddelal motivacijski govor, da bom na klopi držal ekipo pokonci. On pa spet: 'Ne, ne, brate. Potrebujem te za 15 minut.' Kaj? Okej, saj sem na evropskem prvenstvu, ampak realno je bilo tako, kot bi me potegnil s plaže. Kakšnih 15 minut proti Španiji? (smeh) Saj sem mu rekel, da ni problema, a ko sem šel v sobo, sem razmišljal: torej vsi tisti napotki pred tekmo veljajo tudi zame. Saj poslušaš, ampak zdaj je šlo zares, igral bom, jutri me čaka tekma proti Marcu Gasolu. (smeh) Hvala bogu je dobro izpadlo. Igor mi je močno zaupal. Ne le ko gre za vodenje ekipe zunaj igrišča, zaupal mi je tudi v igri, sicer me ne bi dal vanjo v polfinalu. Čeprav je imel kalup osmih igralcev, ki bi se ga lahko držal še naprej, si je v tekmi za finale to upal drastično spremeniti. Si predstavljate, da bi jaz odigral katastrofalno in bi izgubili? Dobil bi na tisoče pripomb, zakaj zdaj Zagorac, zakaj ne Murić in podobno. Moraš imeti jajca, znanje za kaj takega.
CELOTEN INTERVJU S SAŠO ZAGORCEM, V KATEREM JE RAZKRIL ŠE MARSIKAJ O EUROBASKETU 2017 IN SVOJI KARIERI, SI LAHKO PREBERETE LE V PONEDELJKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JO DOBITE TUDI NA TRAFIKA24.SI.
