Naklonjen je Hrvatom, ki bi ga radi imeli za selektorja (pred leti je vodil Grčijo), zato zlahka zatrdi, da je Hrvaška boljša od Slovenije. "In pustite te zgodbe o slovenskem sistemu, ker ta ne obstaja. Pri njih 10 igralcev igra v tujini in nihče med njimi nima niti 30 let. Aleksej Nikolić je pri meni, iz Slovenije pa je odšel pred tremi leti. In še vedno je otrok. Reprezentanca je – to vem iz epizode na klopi Grčije – posebna zgodba. V njej obstaja le duh znotraj ekipe in ljudje, ki ta duh ustvarjajo."
In nadaljuje: "Kokoškov je super trener, ampak če se ne bi ekipa sama med seboj sestavila, ne bi bil tako uspešen. Pri Slovencih so vsi vedeli, kdo pije in kdo plača. In bili so tudi takšni, ki so bili srečni in so uživali v tem, da so »čistili čevlje« zvezdnikoma Dragiću in Dončiću. Obenem pa nikoli niso podvomili vanju, niso se spraševali, ali sta na koš vrgla prehitro – kar se je dogajalo. Ko so stvari takšne, potem šele pride trener, ki dela razliko. Nič prej."
Slovensko zmagoslavje je za enega perspektivnejših strategov na stari celini nekaj fantastičnega: "Zmagali so v finalu, medtem ko sta bila Dragić in Dončić na klopi. To je tisti klik, ki se je zgodil v glavah tistih igralcev, ki so ostali na parketu. 'Daj, pokažimo, da lahko tudi mi,' so si mislili in se v igri niso obnašali kot Dragić in Dončić, niso kar povprek metali iz vseh pozicij. 'Moj' Nikolić je odigral zrelo, kot da bi jih imel 45, Bogdanović je uspel zaustaviti na 'low postu'. Bil je glavni, ker so tisti drugi glavni bili na klopi ..."
