Bo že držalo, da ko v športu govorimo o tragedijah in bolečinah in pri tem mislimo na rezultatske neuspehe, uporabljamo besede, s katerimi ne mislimo resno. To so pač metafore, ki povedo svoje in delujejo povsem neškodljivo, dokler življenje ne pokaže svoje teme plati in udari s pravo bolečino, pravo tragedijo. Rezultatski neuspeh (ali uspeh) takrat postane povsem banalen oziroma nekaj, s čimer se z veseljem in za zabavo ukvarjamo tedaj, ko je vse v redu na tistih mnogo pomembnejših področjih.
Kot rečeno, na eni strani so tudi naše oči usmerjene v dogajanje na evropskem ženskem prvenstvu, kjer so naše reprezentantke razočarale in izpadle že po dveh tekmah četrtfinala. A prava tragedija in prava bolečina prihajata z druge strani sveta, kjer Argentino in celotno Južno Ameriko pretresa zgodba, ki zmrazi do kosti. V predmestju Buenos Airesa je namreč življenje izgubila mladenka, ki je trkala na vrata argentinske reprezentance in bila že reprezentantka v košarki 3 na 3, okoliščine njene smrti pa so dodatno zlovešče.
Policija je namreč odprla preiskavo zaradi izrazite nenavadnosti dogodka. Oblasti sicer na eni strani dopuščajo možnost, da je bila 24-letnica tako zelo nepazljiva in da se ji je nekaj tako groznega primerilo na mestu in ob času, kjer je taka nesreča sicer videti zelo malo verjetna. Zato so na drugi strani v preiskavi odprte tudi druge možnosti vključno z vpletenostjo zunanjih dejavnikov oziroma - če smo bolj konkretni - vpletenosti kakšne neznane osebe v to, da se je mladenka znašla pod vlakom.
A tragedija je tragedija ne glede na razlog in obupani ter do skrajnosti užaloščeni odzivi so preplavili argentinsko javnost. S srce parajočimi besedami se je oglasil njen klub Obras Basket, enako velja za združenje klubov argentinske lige, vodstvo lige, ostale klube in argentinsko zvezo. Sporočilo je skupno: počivaj v miru, posebej tako mladim se na začetku življenjske poti kaj takega ne bi smelo dogajati.
