Knjiga je v celoti posvečena uspehom jugoslovanske košarke, ki je bila za Tavčarja edina prava, edino primerjavo bi našel pri Litovcih. "Tisti, ki so jo ustvarjali, so bili res pravi mojstri. Njeni tvorci Nebojša Popović, Radomir Šaper, Borislav Stanković in Aleksandar Nikolić so bili pravi zaljubljenci v šport, košarko, hkrati pa tudi vizionarji, ki so našli pot uspeha za ta šport. Še danes sem navdušen nad znanjem Dražena Dalipagića, Dragana Kićanovića, Zorana Slavnića. Oni so se igrali in ljudi vezali ob TV ekrane, če jih že niso odvlekli na tribune dvoran," razlaga Italijan slovenskega porekla.
Dolgoletni novinar je prepričan, da bi bili Kićanović, Delibašić ali Ćosić najboljši tudi danes: "Kića s štirih ali petih metrov ni znal zgrešiti. Metal je iz skoka, kar danes skoraj nihče več ne počne. Ćosić je posebna zgodba. Še vedno imam pred očmi sliko, kako 211 centimetrov visok igralec ujame žogo, jo vodi z eno roko, ki jo v trenutku zamenja in čez vse igrišče poda soigralcu za zicer. Dalipagić pa je imel najboljšo tehniko meta, ki sem jo kdajkoli videl."
Sergio danes košarko spremlja samo še površno: "Postala je dolgočasna. Vse je enako. Danes bi vsi zabijali ali metali za tri točke. Košarka je postala organizirano divjanje, daleč od nekdanje jugoslovanske šole tega športa."
V današnjih časih skoraj ne vidi igralcev, podobnih zgoraj omenjenim, ena redkih izjem je tudi zanj Luka Dončić.
"Luka je čudo. Spomnim se, ko so mi govorili, da je na enem od turnirjev igralcev do 15 let na tekmi med Slovenijo in Italijo nametal 50 točk. Vsa dvorana ga je gledala. Luka je biser, ki se rodi le redko. Opozoril pa bi še na Klemna Prepeliča, ki je odločil finale EP s Srbijo, danes pa mnogi ne vedo, kje igra. Je igralec, ki ni dosegel tega, kar bi lahko, a ga, če sem dobro obveščen, čaka velik prestop," je ob predstavitvi knjige še povedal Tavčar.
