Prejšnji teden se je zdela že gotova stvar, da se bo evroliga (in evropski pokal) z naslednjo sezono vrnila pod okrilje Fibe. Slednja že nekaj časa intenzivno lobira (in seveda ponuja finančne ugodnosti) za to, da bi klubi po 15 letih obrnili hrbet Ulebu, ki ima od leta 2000 "oblast" nad evropskimi klubskimi tekmovanji.
Na sestanku v Švici pred nekaj dnevi so nekateri najmočnejši evropski klubi pozdravili Fibine predloge in dali načelen pristanek za to, da bi se v prihodnje spet pokorili Fibi. Tam so bili tudi predstavniki Uleba, ki naj bi po novem še vedno sodelovali pri vodenju evrolige, a seveda pod Fibino ingerenco.
Toda zdaj je sledil preobrat. Kar nekako skrivoma je Uleb v Barceloni zbral najboljše klube in tam je padel dogovor o nadaljevanju sodelovanja. Pa ne le za naslednjo sezono, ampak kar za deset let, z možnostjo podaljšanja še za eno desetletje.
Evroliga naj bi doživela spremembo, zanimivo, povsem tako, kakršno je predlagala Fiba: v njej bi igralo le 16 klubov, igralo bi se 30 krogov, potem bi sledila končnica. Razlika je le v tem, katere ekipe bi v njej igrale oziroma kako bi se lahko prišlo v evroligo. V Ulebovi različici bo enajst klubov - Anadolu Efes, CSKA Moskva, EA7 Milano, Barcelona, Fenerbahče, Laboral Kutxa, Maccabi Tel Aviv, Olympiakos, Panathinaikos, Real Madrid in Žalgiris - imelo stalno mesto v njej, eno bi pripadlo prvaku evropskega pokala, tri mesta bi zasedli prvaki določenih lig (katerih, še ni natančno določeno), za zadnje mesto bi potekale kvalifikacije osmih ekip.
Drugačen naj bi bil tudi evropski pokal, v njem bi v prihodnje igralo le še 24 ekip, 21 glede na uvrstitve v domačih ligah, trem klubom bi Uleb podelil vabila. Slednjemu je torej očitno uspelo dobiti boj s Fibo za klube, posledično bo zelo zanimivo, kaj se bo dogajalo z napovedano Fibino spremembo reprezentančnih kvalifikacij, ki bi od leta 2017 potekale med sezono, glavno težavo pa naj bi predstavljal prav koledar klubskih tekmovanj.