Mi trije smo najboljši par

Načeloma niti ni nič narobe: Phoenix ima trenutno sedem zmag in pet porazov oziroma 58-odstotno uspešnost, kar je povsem enako lanskemu odstotku zmag ob koncu sezone (48–34). Sistem treh organizatorjev igre, od katerih sta največkrat hkrati na parketu dva, deluje solidno, Goran Dragić, Eric Bledsoe in Isaiah Thomas si delijo minutažo. Načeloma ...

Dejstvo je namreč, da po lanski sezoni vsi v Phoenixu pričakujejo več. Ne le uvrstitve v končnico, ki bi, mimogrede, Soncem v tem trenutku spet spolzela iz rok, ampak kar boj za najvišja mesta v zahodni konferenci. In ta se jim že v tako zgodnji fazi sezone odmikajo. Dejstvo je tudi, da ko si enkrat "šofer avtobusa", nisi več zadovoljen s tem, da le še preverjaš, ali so vsi plačali vožnjo. Ali povedano drugače: Dragić je bil lani prvi igralec Phoenixa, seveda tudi glavni organizator igre, Bledsoe je bil njegov partner na branilskem položaju, s tem, da sta tudi zamenjala mesti, Thomas pa je bil prva violina v Sacramentu, prav tako na mestu organizatorja igre. Zdaj pa je naenkrat drugače.

Dragić je sicer še vedno prvi organizator igre in začenja tekme, tako kot mu Bledsoe še vedno dela družbo na mestu dvojke, a s prihodom Thomasa so se neka razmerja vseeno porušila. Najprej zlasti za slednjega, ki so se mu minute na parketu v primerjavi z lani zmanjšale za tretjino. Ker pa ima še vedno relativno spodobno minutažo, to pomeni, da manj igrata tudi Dragić in Bledsoe. Pri slednjem je razlika glede na prejšnjo sezono še najmanjša, a prav pri njem se je najprej videlo, da mu ni povsem prav, ker je nekoliko več na klopi oziroma ker je konkurenca na igralnem položaju hujša. Telesna mimika na nekaterih tekmah je dala to jasno vedeti.

vszi

Težko je, treba se je žrtvovati. Če Isaiah igra dobro, bo ostal na parketu, ob njem še eden od naju z Ericom. Tretji pa bo sedel na klopi, tako pač je, in to je treba sprejeti.

"Vsi smo se spraševali, kaj za vraga počnejo," je trener Los Angeles Clippersov Doc Rivers opisal prihod Thomasa v Phoenix letos poleti. Tudi on je bil prepričan, da so ga Sonca angažirala le zato, da se zavarujejo v primeru odhoda Bledsoea, ki se dolgo ni mogel sporazumeti z vodstvom kluba glede ostanka. A Rivers in vsi ostali so hitro spoznali, da sta trener Jeff Hornacek in direktor Ryan McDonough mislila povsem resno, ko sta govorila, da je Thomas načrtno izbrana okrepitev in da sodi v filozofijo igre Phoenixa v tej sezoni. "Res je težko braniti moštvo, ki ima tri tako vrhunske organizatorje igre," pravi Rivers, ki pa si v svoji ekipi česa podobnega skoraj gotovo ne bi privoščil, enako najbrž velja tudi za ostale trenerje v ligi.

Preprosto zato, ker v ligi NBA veljajo določena nenapisana pravila. Status igralcev je pomemben, in če ga ne upoštevaš, lahko pride do konfliktov, slabega vzdušja, nesoglasij, nezadovoljstva. "Še vedno potrebujejo čas, da se navadijo na to, saj so vsi organizatorji igre, ki so bili navajeni imeti žogo veliko v svoji posesti. Zdaj se soočajo s tem, da so v igri tudi veliko brez žoge, a se morajo naučiti sodelovati tudi tako. Želimo delati isto kot lani, žoga mora krožiti. Če bo tako, jo bo vsak imel nekaj časa pri sebi in bo imel občutek, da sodeluje v igri," skuša svojo mirnost prenesti na vse okrog sebe Hornacek, ki je trdno prepričan, da lahko njegova zamisel uspešno deluje.

TREBA SE JE ŽRTVOVATI
Lažje reči kot izvesti, kar je priznal tudi Goran Dragić. "Samo ena žoga je, mi pa smo trije. To je lahek odgovor," je Dragić ameriškim medijem odgovoril na vprašanje, zakaj stvari v igri Phoenixa ne delujejo tako, kot bi morale. "Težko je, treba se je žrtvovati. Če Isaiah igra dobro, bo ostal na parketu, ob njem še eden od naju z Ericom. Tretji pa bo sedel na klopi, tako pač je, in to je treba sprejeti," je dejal najboljši slovenski košarkar.

Ne vemo, kako se spopada z novo situacijo v moštvu, a zanimivo je, da so se prav v teh dneh onstran luže spet pojavile govorice o njegovem odhodu naslednje poletje. Takrat bo za njim tretje leto od štirih, za kolikor je podpisal pogodbo s Phoenixom, a bo že lahko izbral možnost odhoda. Nekateri mediji v ZDA namigujejo, da jo tudi bo. Pa ne zato, da bo takoj nato s Phoenixom podpisal novo večletno, a finančno precej zajetnejšo pogodbo od zdajšnje, kot se je govorilo še nedolgo nazaj, pač pa zato, da bi res dvignil sidro iz Arizone ter se odpravil v drugo ameriško zvezno državo.

Še vedno potrebujejo čas, da se navadijo na to, saj so vsi organizatorji igre, ki so bili navajeni imeti žogo veliko v svoji posesti. Zdaj se soočajo s tem, da so v igri tudi veliko brez žoge, a se morajo naučiti sodelovati tudi tako.

Recimo v Kalifornijo, kjer domujejo Los Angeles Lakersi, ali pa v Teksas, od koder ob San Antoniu in Dallasu prihaja tudi Houston. Ta dva kluba naj bi pokazala zanimanje za Dragića, kar bi lahko pilo vodo. Jezerniki po smoli s poškodbo Steva Nasha že iščejo zamenjavo zanj, naslednje leto pa bodo imeli tudi dovolj prostora v salary capu, da v svoje vrste pripeljejo vsaj dva izjemna igralca, ki bi se pridružila Kobeju Bryantu pri ponovnem vzponu med najboljša moštva lige.

Houston ima na drugi strani aduta v podobi trenerja Kevina McHalea, s katerim se je Dragić v času igranja za Houston že odlično ujel, poleg tega naj bi iskali bolj napadalno usmerjenega organizatorja igre, kot je zdajšnji Pat Beverley, ki je pred leti v Spartaku iz St. Peterburga sodeloval z Juretom Zdovcem. Mogoče je seveda, da Gogi le "tipa" trg, kakšno je na njem zanimanje zanj, in ima še vedno namen ostati v Phoenixu. To si želijo in pričakujejo tudi pri Soncih, angažiranje brata Zorana naj bi bilo ne nazadnje v določeni meri prav dodatna "vaba" za ostanek Gorana.