Žoge in kaneloni

Vse se je začelo sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko je nosil dres Barcelone. V želji, da bi spoznal nove ljudi in da bi si krajšal čas med sezonama, se je vpisal na kuharski tečaj. Od nekdaj je namreč rad kuhal, to je počel vse pogosteje, hkrati pa je rad kuhal ne le zase, temveč tudi za svoje bližnje. Za soigralce je tako vsako leto pripravil večerjo na zahvalni dan, tradicionalni ameriški praznik, ki se praznuje četrti četrtek v mesecu novembru.

"Nikoli nisem imel v mislih, da bi kuhal, kaj šele da bi bil kuharski mojster, a človek potrebuje hobi, potrebuje nekaj drugega. In moj hobi je postalo kuhanje. Velike dlani so sicer bolj primerne za pobiranje žog, kot pa za izdelavo kanelonov, a vseeno ... Uživam v tem, rad kuham, to sem vedno pogosteje počel, kuhal sem soigralcem, prijateljem, kuhal, kadar sem prišel v ZDA, in na koncu sem kuhanje res vzljubil," pravi o svoji strasti Darryl Middleton.

Pred dvema letoma je prvič pristal tudi v profesionalni kuhinji, povsem naključno, ko je neka restavracija želela privabiti goste z jedmi New Orleansa. Prišel je tudi Middleton, a mu ni bilo najbolj všeč, in ko se je pogovarjal z lastnikom, je beseda dala besedo in naenkrat je za štedilnikom restavracije poleti pomagal izboljševati okuse. "Filmska" zgodba je dobila še nadaljevanje. Naslednjo sezono je igral v Alicanteju in tam spoznal vrhunskega kuharja, s katerim sta se odločila za skupni projekt, prenovila sta restavracijo, v kateri zdaj velikokrat svoje kuharsko znanje razkazuje in daje na preizkušnjo tudi Middleton.

"Jabolčna in korenčkova pita sta najbolj znani. Ljudje so nori nanju! Ali pa orehova, gostom se kar meša, ko jo jedo," se smeje Američanu, ki pa brez zadržkov priznava, da je že bolj Evropejec kot "jenki". "Tu je super življenje. Hrana je odlična, boljša od tiste v ZDA. Ne jem hitre prehrane, sem bolj evropski tip. Pa ne le pri hrani, tudi pri oblačenju in govorjenju. Preprosto mi je všeč tukaj."

Zadnja leta svoje kariere je kuhanju posvečal vse več svojega prostega časa. "Vsako leto grem v drug kuharski tečaj, želim se naučiti vedno novih in novih stvari. V svoji restavraciji sem včasih tudi deset ur dnevno in lepo mi je pri srcu, ko vidim ljudi, ki pridejo in jim je hrana všeč. To je res lep občutek," pripoveduje Middleton, ki ustvarjanje za štedilnikom primerja s košarko: "Ljudje pridejo gledat tekmo, in če igraš dobro, ti ploskajo in čestitajo. Tudi tu ti zadovoljstvo ljudi požene nasmeh na usta."

Košarka pa je vseeno prva ljubezen in tudi poklic. Ker tudi sam pravi, da nihče ne more igrati večno, je letos tekanju pod obroči rekel zbogom in se preselil ob parket kot del strokovnega štaba CSKA-ja. To mu vzame več časa, kot mu je v zadnjih letih igranje, a za hobi ga še vedno ostane. In v Rusiji bo gotovo našel veliko novih idej za svoje kuharsko ustvarjanje.