Vladimir Anzulović: Nisem v položaju, v katerem bi Krki lahko rekel ne

S tem je tudi upravičil zaupanje uprave, ko je pred dobrim mesecem dni na klopi nasledil Ivana Velića. A to je bila le prva naloga, nove že čakajo in časa za proslavo ni.

Se vam je po osvojitvi pokala odvalil kamen od srca?
To jemljem kot nagrado za fante in moje pomočnike. Obojim bi se rad zahvalil za ves trud, ki ga vlagajo že vso sezono in posebej v obdobju, odkar sem jaz glavni trener.

Ste pred začetkom zaključnega turnirja čutili velik pritisk?
Ne verjamem v vrhunski šport brez pritiska. Ta mora biti vedno prisoten, na vsakem treningu, ob vsaki vaji. Seveda je bil pritisk, ne le na naši ekipi, tudi na vseh ostalih, morda z izjemo Lastovke, ki je naredila res lep rezultat, za katerega ji čestitam. Vrhunski šport brez pritiska ne obstaja. Najbolj živčen sem, ko se začnem pripravljati na tekmo, to pomeni danes (včeraj, op. p.). To, da igramo in poskušamo zmagati, je potem le neka nagrada. Če bomo bežali od pritiska, nikoli ne bomo uspešni.

Je pa bila tekma s Tajfunom v polfinalu tudi za vas finale pred finalom?
Res je. Med Krko in Tajfunom v zadnjem letu in pol vlada veliko rivalstvo. Odigrala sta veliko tekem. Pripravili smo se zelo dobro in precej dobro tudi odigrali, ves čas nadzirali tekmo in celo imeli priložnost, da poskusimo spočiti nekatere nosilce za finale, v katerem smo pričakovali Zlatorog. Mislim, da smo zasluženo premagali Šentjurčane.

Je to že igra, ki jo želite videti pri svojih varovancih?
Vidim še nekaj rezerve, predvsem v treningu. V obdobju, ko sem prevzel ekipo, smo še igrali v evropskem pokalu, zdaj je bil zaključek pokala, tako da nismo mogli trenirati. Ko bo več časa za trening, bo tudi več prostora za napredek v igri.

Kaj ste spremenili, kaj delate drugače od Velića?
Nehvaležno je govoriti o tem. Vsak trener ima svoje zamisli. Z Velićem sva sodelovala izjemno. On je imel svoj način dela, jaz imam nekoliko drugačnega. Ni prevelikih sprememb, v košarki je veliko stvari, razlike so v malenkostih.

A opazno je, da so igralci drugačni, pa ne mislimo le na parketu, ampak tudi v vedenju na klopi. Energija je drugačna, nekaj ste morali spremeniti ... So bili prej nesproščeni?
Ne verjamem. Velić je delal kakovostno. Igralci so tisti, ki na koncu odločajo. Ničesar ne moreš narediti na treningih, če igralci tega ne spremenijo v delo na parketu na tekmah. V današnji košarki, kjer je vse manj kvalitetnih posameznikov, oziroma ni več individualcev, ki sami rešujejo tekme, je enotnost ekipe ena od najpomembnejših stvari. Ne rečem, da tega prej nismo imeli, a to je zelo pomembno.

Pravite, da ste z Velićem odlično sodelovali. Zakaj je bilo potem po menjavi mogoče slišati tudi to, da ste bili vi eden tistih, ki so mu to namestili, ker so hoteli zasesti njegovo mesto?
Prva oseba, ki jo je poklical, ko ni bil več prvi trener, sem bil jaz. Prva oseba, ki sem jo poklical jaz, ko mi je vodstvo ponudilo njegovo mesto, pa je bil Velić. Kvaliteta, ki jo pri košarkarjih najbolj cenim, je karakter. Imel bi zelo slab karakter, če bi delal kaj proti Veliću, sebe pa ne štejem za takega.

Si vas je sam izbral za pomočnika ali je to željo izrazil klub?
Ne, jaz sem se dogovoril s klubom.

Zakaj ste si za pomočnika izbrali Damjanovića?
Poznam ga že vrsto let in ga zelo cenim. Ko sem bil na Reki, on pa v Heliosu, sva si velikokrat stala nasproti in se sprijateljila še bolj kot prej.

Ste razmišljali, da morda ne bi sprejeli mesta prvega trenerja?
Krka mi je v karieri dala veliko. Z Reke, kjer smo naredili veliko dobrih stvari, sem se vrnil predvsem zaradi manjših finančnih težav, ki jih je klub imel v drugi sezoni, in zato, da bom tu z družino, da otrok ne bi odraščal brez očeta. Mislim, da ravno zaradi hvaležnosti nisem v položaju, v katerem bi Krki lahko rekel ne. To ne bi bilo pošteno. Položaj ob prevzemu gotovo ni bil lahek, a ne bojim se izziva. Enkrat si uspešen, drugič ne, ne smeš pa bežati od izzivov.

Nekoliko ste spremenili vloge v ekipi, Kastrati je iz grelca klopi postal eden pomembnejših mož.
Na to ne gledam tako, nikogar nočem izpostavljati. Fantje res pridno delajo. Košarka je v mojem razmišljanju kolektiven šport, vsak posameznik mora v ekipi dati svoj delež, opraviti svoje naloge, potem bo prišel tudi uspeh. Če pa zatajimo kot posamezniki, tudi kolektivno ne bomo uspešni.

Pokal je za vami, a sprostitve ni.
Na žalost ne. V ligi ABA nismo v dobrem položaju. Tekma z Mega Leksom je ena pomembnejših v sezoni, ne smemo bežati od tega, da smo v težkem položaju, v katerega pa smo se pripeljali sami. Ne pričakujem nič drugega kot dober pristop, kakršnega smo imeli na vseh dosedanjih tekmah, in to, da delo s treningov prenesemo na igrišče. Nikogar se nam ni treba bati, le vse moramo dajati od sebe.

Pritisk bo ogromen, na prejšnjih tekmah lige ABA pa v najpomembnejših trenutkih vaši varovanci niso delovali najbolje.
Proti Tajfunu je bil tudi velik pritisk, pa smo se uspešno spopadli z njim. Verjamem v fante. Pod pritiskom smo tudi na treningu, na to se morajo navaditi, s tem se ne ukvarjam. Vse bo okej, če bomo sproščeni in bomo stvari, ki jih vadimo, pokazali tudi na tekmi.

Kako je mogoče, da se je Krka pripeljala v tak položaj? Glede na postavo bi skoraj morala biti višje.
Zgodila se je taka sezona. Liga ABA je izenačena, veliko moštev se bori za obstanek. Imeli smo dva ali tri nesrečne poraze in se znašli v slabem položaju.

Nekateri klubi v zadnjem času veliko govorijo o sodnikih. Kaj pa vi pravite nanje, imate občutek, da je vse tako, kot mora biti?
Sojenja ne komentiram. Upam na regularnost. Krka je, to odgovorno trdim, najbolj pošten klub v ligi ABA. Nikoli nismo govorili o sodnikih, vedno smo imeli pošten odnos do njih. Klub se s tem ne ukvarja in mislim, da je to edino pravilno.

Bo Sinovec letos še normalno igral?
Upamo, da bo. Ima voljo, zdravstveno stanje gre na bolje. Pogrešamo ga, je eden nosilcev ekipe in mislim, da ga bomo še videli v dresu Krke.

Če se vendarle ne bo izšlo po načrtih, ali imate v mislih nakup kakšne okrepitve za končnico državnega prvenstva?
Doslej se je naša uprava, ko so bile težave, odzivala pravočasno. Za zdaj ne iščemo nobene druge rešitve, vsi upamo, da bo Stefan igral in nam pomagal v zaključku prvenstva.

Vaš starejši brat Dražen je trener že precej dlje časa. Ali kdaj poiščete nasvet pri njem?
Vedno. Človek, ki ne vpraša za nasvet, na koncu ostane sam. Pa ne le pri bratu, za nasvet se obrnem tudi na kolege. Toda on je moj vzornik, tako da ga vsekakor velikokrat pokličem.