Za novinarje pač ni zgodba, če se do lovorike še tretjič zapored dokoplje klub, ki je bil pred finalom velik favorit, pač pa je mnogo bolj zanimivo izvedeti kaj več od trenerja ekipe, ki je bila še pred kratkim tretjeligaš, lani igrala v drugi ligi, letos pa je premiernemu nastopu v prvi ligi dodala še uvrstitev v finale pokala. In to s postavo, ki je polprofesionalna.
"Pet igralcev od enajstih hodi v službo. Tam so do petih popoldne, potem pridejo še na trening. Včasih se zgodi, da nekateri na sestanku pred treningom že malo zadremajo in jih moram zbuditi," se je zasmejal Andrej Žakelj, ki tudi sam piše podobno zgodbo kot klub. Vodenje Lastovke je namreč njegova prva izkušnja v vlogi prvega trenerja prvoligaškega moštva. Pa čeprav napol amaterskega.
In ravno zato je bil uspeh ob uvrstitvi v finale toliko večji. "To je bila velika nagrada za vse nas, pravzaprav že uvrstitev v polfinale. Bila je tudi nagrada za ljudi, ki delajo v klubu, naše podpornike, saj morate vedeti, da gre za enega manjših klubov v Sloveniji. Fantje so si močno želeli uspeha, nekateri so v tej svoji veliki želji verjetno tudi pregoreli, ampak še enkrat ponavljam, da je bil ta finale velika nagrada zame in igralce, ki jim čestitam," je po dvoboju s Krko v Tivoliju govoril Žakelj.
POT LE ŠE NAVZGOR
Strateg Domžalčanov je bil po finalu praktično bolj oblegan od svojega kolega na klopi Krke Vladimirja Anzulovića. Soj žarometov je bil usmerjen v može v rumenem in njihovo vodstvo. "Lastovka je presenečenje pokala, moramo biti realni. To je nagrada za klub, v katerem delamo dobro. Z igralci smo se ujeli v moji košarkarski filozofiji in pri treningih. Soj žarometov je včasih kratkotrajen, a upam, da v primeru Lastovke ne bo tako in da bo šla naša pot le še navzgor," se ni želel preveč sončiti v slavi, ampak je raje ostal na trdnih tleh.
Pri poti navzgor naj bi pomagal tudi sam, potem ko je konec decembra na trenerski klopi nasledil Miloša Šporarja. Takrat je direktor kluba Matej Burger samozavestno najavil, da bo Lastovka na koncu sezone presenečenje, verjetno pa tudi sam ni slutil, da bodo njegove besede postale meso že dva meseca pozneje v pokalnem tekmovanju. Žakelj o klubu in ljudeh v njem govori z veliko spoštovanja. "Gre za zelo ambiciozen klub, na čelu s predsednikom in direktorjem, ki vlaga svoj denar, svoje prispevajo nekateri podporniki iz okolice Domžal. Seveda so finančni vložki veliko manjši kot v drugih okoljih. Nekateri igralci dobijo štipendije v višini nekaj sto evrov. A ambicije so velike, kaj bo, pa bomo videli. Zdaj se moramo obrniti k slovenski ligi, kjer si moramo zagotoviti obstanek; to je še vedno glavni cilj sezone, pokal pa je bil le nagrada."
In velik rezultat. Velik tudi zato, ker so bili rumeni boljši od oranžnih, od mestnih tekmecev iz Heliosa. Domžale so edino mesto z dvema prvoligašema in seveda se poraja vprašanje, ali se v tako majhnem kraju lahko obdržita oba. "Vprašanje, na katerega jaz težko odgovorim. Mislim, da lahko, vsaj to sezono. Verjamem, da bomo ostali v ligi, kakšen bo sistem naprej, pa bomo videli. Menda se pripravlja sprememba, vsekakor pa se Lastovka finančno trenutno in tudi v naslednjih letih verjetno ne bo mogla primerjati s Heliosom. Vem pa, da bodo ljudje v klubu naredili vse za to, da ohranijo prvoligaški status tudi v naslednji sezoni," je odgovoril 37-letni Postojnčan, ki je imel s svojimi varovanci v nedeljo v Tivoliju glasno podporo s tribun.
Je Lastovka po številu navijačev v Domžalah že prehitela Helios? "Trenutno da. Mislim, da je bilo v Tivoliju okrog tisoč podpornikov naše ekipe. V tako kratkem času dobiti toliko navijačev ni preprosto. Zahvaljujem se vsem, ki so držali pesti za nas, z navijanjem so nam zelo pomagali že v polfinalu."
ZJUTRAJ TRENIRAJO ZGODAJ, ZVEČER POZNO
Takrat so skupaj proslavljali uspeh, tudi v nedeljo pa pri nikomer ni bilo občutiti pretiranega razočaranja. Vsi se pač zavedajo realnosti Lastovke, ki pomeni veliko zagnanosti, a s stalnim poudarkom na tem, da ne gre za profesionalno moštvo. "Polovica fantov trenira samo zvečer, ostali pa normalno opravljajo tudi jutranje treninge. Ker si dvorano delimo še z drugim klubom, imamo treninge zelo zgodaj, včasih smo zato še malo zaspani (smeh). Toda to so mladi igralci, ki morajo trenirati in tudi bodo to sezono, vsaj dokler sem tukaj jaz. Tu popuščanja ne bo. Zvečer imamo pozne termine, ob 20.30. Igralec tako recimo konča službo ob 17. uri, gre domov v Litijo, nekaj poje, počiva in pride nazaj v Domžale. To je naporno, a treningi potekajo kolikor se da normalno, kot v drugih klubih. Poskušamo delati najbolje, kot lahko na tej ravni," je opisal način dela Žakelj. In pokalni uspeh tega ni prav nič spremenil. Že v ponedeljek je bila za nekatere spet na vrsti služba. "Seveda, peterica je šla zjutraj spet normalno na delo ..."
