Trener Gašper Potočnik se je odločil, da Zachu Wrightu doda še Dawana Robinsona, kar je seveda pomenilo (še) manjšo vlogo za Luko Rupnika. Robinson je prišel precej nepripravljen, a nakazuje, da bi imela lahko Olimpija od njega v prihodnje kar nekaj koristi.
Kot vsak Američan v Evropi, se je tudi on ob vabilu iz Ljubljane pozanimal pri tistih rojakih, ki bi mu lahko kaj več povedali o Olimpiji. Njegova svetovalca sta bila TJ Sorrentine, ki je pred osmimi sezonami igral v Krki, ter Omar Cook, ki je takrat nosil dres Crvene zvezde, zadnji dve sezoni pa je član Budućnosti. In, kot pravi, ni slišal nič slabega.
"Poznam bogato zgodovino kluba, Olimpija igra v evropskem pokalu. Vem, da si zelo želi osvojiti naslov slovenskega prvaka. To je bilo nekaj, kar me je pritegnilo, tudi sam bi bil rad del tega," je naštel, zakaj se je odločil priti med zmaje. Vtisi po nekaj tednih so odlični. "Trener je dober, soigralci so dobri, vse je res tako, kot mora biti, zelo sproščeno. Mesto je lepo, res lahko le prideš sem in se osredotočiš na igranje košarke. Ni stranskih motenj, zelo mi je všeč tukaj," pravi Robinson, katerega najmočnejše orožje so prodori pod koš, tudi hrbtna igra pod obročem, glede na to, da je zelo močan.
TELO ZAČENJA SODELOVATI
Trener Potočnik je, ko je prišel, od njega želel predvsem dvoje: "Da dobro vodim ekipo in igram agresivno obrambo. To sta stvari, na kateri se najbolj osredotočam. Doseganje točk je plus. V prejšnjih ekipah sem dosegal kar precej točk, tu pa počasi dodajam stvari. Želim pokazati trenerju, soigralcem, navijačem, česa sem res sposoben."
Kot pravi, doslej še zdaleč ni pokazal vsega tistega, kar zna. "Grem od tekme do tekme, a čutim, da moram zdaj dodati plin, sam sebe spodbosti. Ko sem prišel, sem bil slabše pripravljen, po treningih in tekmah so me bolele noge. Zdaj tudi telo začenja sodelovati, vračam se v pravo formo in lahko počnem vse tisto, kar si zamislim. Telo torej zdaj začenja izvajati tisto, kar želi glava. Lahko igram bolje," se je zasmejal Američan, ki bo čez osem dni dopolnil 34 let.
Sezono je začel v Torinu, kjer pa je že po osmih krogih dobil odpoved. Nič kaj lepa izkušnja, kot sam pravi. "Preden sem prišel tja, sem govoril s trenerjem Trinchierijem, s katerim sva sodelovala v Bambergu. Rekel mi je, naj posebej vprašam trenerja Torina, kaj želi od mene. To sem tudi storil, a ko sem prišel tja, je bilo povsem drugače. Igral sem nekaj povsem drugega od tistega, česar sem bil vajen. Skušal sem se prilagoditi, a ni šlo, ker nismo zmagovali, sem postajal nervozen, želel sem na silo nekaj spremeniti. Očitno nekaj ni bilo v redu, moja vloga v ekipi pa slednji ni prinašala koristi. Moral bi igrati tako, kot sem bil vajen od prej, a trener preprosto tega ni hotel. Še naprej smo izgubljali, vedno bolj sem bil frustriran, toda nisem želel česa početi še bolj na silo ali izsiljevati, saj nisem želel rušiti kemije v ekipi. Nato so se odločili, da me zamenjajo. Vsi so bili začudeni nad tem, vsi. Toda sam sem pač to vzel kot neko izkušnjo. Ko se zaprejo ena vrata, se druga odprejo. Zdaj sem tukaj in trenutno sem zelo vesel. V Torinu to nisem bil, saj nisem igral košarke, kot bi jo lahko," se je razgovoril ob opisovanju razmer v prejšnjem klubu.
NAJVEČJI IZZIV DOSLEJ
Torino je bil sicer že njegov četrti klub v Italiji, kjer je pred tem igral štiri sezone. Italijansko ligo je tako precej bolje poznal kot ligo ABA, katere kakovost spoznava zdaj. In na vprašanje o primerjavi, je kot iz top izstrelil: "Tega se sploh ne da primerjati. Liga ABA je veliko močnejša od italijanskega prvenstva."
Ni ga bilo treba priganjati, naj razloži, zakaj tako misli. "Tista stvar, ki sem jo posebej opazil in bi jo najbolj izpostavil, je to, da so tukaj košarkarji zelo inteligentni, igrajo res pametno. Ni treba veliko razlagati, preprosto jim je jasno, kako se mora igrati. Tu se igra res prava košarka. Italijanska liga je bolj tekanje gor in dol, veliko več je svobode v igri, brez mnogo pravil. Tu pa vse ekipe res zelo dobro napadajo, izkoriščajo napake tekmeca," je naštel pluse jadranske lige v primerjavi z italijansko.
Pa še ni končal. Nadaljeval je s tem, kako so vsi igralci po vrsti odlični strelci, kako pametne organizatorje igre imajo vse ekipe, ki točno vedo, kaj morajo narediti. "Res moraš biti zelo osredotočen, ne smeš niti za trenutek izgubiti koncentracije, sicer si takoj kaznovan. Vsaka tekma je zelo težka, vsak nasprotnik je kakovosten, ve, kako igrati, zna poiskati tvoje pomankljivosti, izkoristiti napake. Rekel bi, da me v tej ligi čaka največji izziv doslej."
In tega se veseli, pa čeprav priznava, da je zanj veliko novega, saj takega načina igranja ni bil vajen. V svoji karieri je le pred mnogimi leti igral na Poljskem, vsi ostali klubi pa so prihajali iz Zahodne Evrope, po načinu igre sem šteje tudi sezono v Izraelu. "Vse je zame novo. Učim se, vpijam nove stvari, dojemam, kako stvari potekajo. In res lahko rečem, da se na teh koncih igra prava košarka, fantje so pametni."
Ko je govoril o pametnih organizatorjih, je mislil tudi na Zacha Wrighta. Slednji ima prednost pred njim in je prvi izbor trenerja Potočnika, Robinson vsaj zaenkrat prihaja na parket s klopi. To, da je drugi "plej", ga niti najmanj ne moti. "Najbolj pomembno je, da je Zach super fant, odlična oseba, kar stvar zelo olajša. Če bi bil 'rit', bi bilo verjetno drugače, malce težje. Tako pa sploh nimam težav s tem. Veliko se pogovarjava, vesel sem vsake dobre poteze, ki jo naredi, sam pa skušam potem, ko pridem na parket, nadaljevati njegovo delo."
Po nekaj tednih spoznavanja ekipe, Robinson o njej pravi: "Dobri smo. Imamo mlado moštvo, a fantje znajo igrati. To tudi nadomesti izkušnje, saj je precej fantov mladih, toda vsi res vedo, za kaj gre, znajo igrati. Tu je še trener, ki prav tako ve, kako se stvarem streže in opravlja zelo dobro delo."
Tudi zaradi tega mu je v Olimpiji za zdaj zelo všeč. Prepričan je, da mu bo igranje v ligi ABA zelo koristilo. "Igra se z veliko discipline in res moraš dobro razumeti košarko, da si v njej lahko dober in uspešen. Že na doslej odigranih tekmah sem se veliko naučil, vsaka tekma je novo spoznanje."
