Halil, nekaj dni si že v Ljubljani. Kaj nam lahko zaupaš o mestu in novi ekipi?
Ljubljana je izjemno lepo mesto. Ni pretirano veliko, a lahko rečem, da je vse zelo lepo urejeno in ljudje so prijazni. Mislim, da ne bom imel težav s prilagajanjem na način življenja. Soigralci so me lepo sprejeli v ekipo. Imeli bomo mlado zasedbo, nekaj fantov je še v reprezentancah, nekaj jih ima manjše poškodbe, na treningih pa so se nam priključili tudi nekateri mladinci. Treningi so zanimivi, zaenkrat je vse super in vsi se že veselimo začetka sezone.
Med poletjem si se odločal med mnogimi ponudbami v Evropi. Kaj je odločilo, da si prišel v Union Olimpijo?
Union Olimpija nastopa v močnih tekmovanjih, in to dejstvo je bilo med glavnimi razlogi za moj prihod v Ljubljano. Veliko sem prebral in slišal tudi o sami bogati zgodovini kluba ter o slovitih košarkaših, ki so v preteklosti nastopali v Ljubljani. Vse te pozitivne informacije so bile odločilni razlog za moj prihod v Union Olimpijo.
Zagotovo si se pred prihodom v Ljubljano s kom pogovarjal ali se posvetoval o mestu, državi, ligi ABA, EuroCupu, slovenskem prvenstvu... Kdo ti je pri teh stvareh najbolje svetoval?
Moj oče je še v bivši državi služil vojaški rok v Ljubljani in mi je lahko kar nekaj stvari povedal o mestu ter Sloveniji. Seveda, veliko se je v tridesetih letih veliko spremenilo. Imam tudi prijatelja Charlesa Jenkinsa, ki nastopa za Crveno Zvezdo. Pred prihodom v Ljubljano sem se z njim veliko pogovarjal o ligi ABA in EuroCupu. Slišal sem dobre stvari o kvaliteti košarke in postal sem navdušen. O slovenski ligi smo se v zadnjih nekaj dneh pogovarjali s soigralci, ki mi pravijo, da je končnica prvenstva vedno zanimiva in izenačena.
Pred prihodom v italijansko Virtus Romo si igral na dveh univerzah v ZDA. Kako bi se opisal kot košarkar? Kakšen je tvoj način igranja in kaj misliš, da lahko daš Unionu Olimpiji v prihodnji sezoni?
V prvi vrsti sem igralec, ki igra za ekipo. Mislim, da je to tudi eden izmed glavnih razlogov zakaj sem prejel kar lepo število ponudb med poletjem. Vedno delam za ekipo in doseganje košev ni moja prioriteta na igrišču. V prvi vrsti želim pomagati ekipi v obrambi in skoku, pripravljen sem delati tudi t.i. “umazano delo” na parketu. Na parketu dam vse od sebe, da moja ekipa zmaga tekmo. Lahko rečem, da sem imel srečo skozi mojo univerzitetno kariero, saj sem bil del ekip, ki so zmagovale. Mislim, da imam zmagovalno mentaliteto. Točke, skoki in podaje ter individualni dosežki pridejo sami od sebe, če je tvoja ekipa uspešna.
Univerza Hofstra je približno 45 minut vožnje oddaljena od mojega doma v New Yorku. V prvem letu sem se veliko naučil od nekoliko starejših soigralcev, ki so mi razložili predvsem kako uskladiti treninge in študij. Prvič sem bil stran od družine in človek se pač mora naučiti živeti sam. Univerza St. Joseph je bila nekoliko bolj oddaljena od doma in moral sem se še nekoliko bolj prilagoditi. Naučil sem se predvsem kako biti odrasel. Prvič sem se soočil s stvarmi, kot so npr. kako skrbeti za svoj denar in prehrano ter kako se vključiti v nov krog prijateljev. Mislim, da mi je izkušnja iz NCAA pomagala veliko v življenju. Predvsem potem, ko sem lansko sezono prvič prišel v Evropo.
Po sezoni v NCAA si hitro odšel v Evropo, natančneje v Virtus Romo. Bil si eden izmed prvih igralcev, ki je v isti sezoni igral v NCAA in profesionalno košarko v Evropi. Kako je prišlo do tega in kakšna je bila ta izkušnja?
Po pravici povedano sem bil kar malo presenečen, ko sem dobil klic Virtusa. Kontaktirali so mojo šolo, trenerja in agenta. Mislil sem, da bom po končani ligi v NCAA imel nekaj tednov prosto, potem pa bom odšel na poletno ligo ali na določene preizkušnje v NBA. Roma je pokazala velik interes predvsem zaradi mojega črnogorskega državljanstva, saj imajo v Italiji določene omejitve kar se tiče Američanov. Prvi kontakti so bili v smeri, da bi k njim prišel v prihodnji sezoni, a smo se odločili, da jim pomagam že za končnico. Hvaležen sem jim za izkušnjo, saj sem se veliko naučil in se posledično prvič soočil z evropskim načinom košarke, ki je nekoliko drugačen od ameriškega. Mislim, da bom ravno zaradi te izkušnje letos potreboval manj časa, da se prilagodim.
Rojen si bil v New Yorku, a imaš tudi črnogorsko državljanstvo. Kakšna je zgodba v ozadju?
Oba starša sta rojena v Črni gori. Natančneje v kraju Ostros, ki kar visoko v črnogorskih gorah. Starša sta iz Črne gore, a sta oba Albanca. Zato je ljudem še toliko bolj čudno, ko jim povem celotno zgodbo. Soigralci so od mene pričakovali, da bom govoril črnogorsko, ampak govorim zgolj angleško in albansko. Imel sem čast, da sem igral za črnogorsko reprezentanco do 20 let in lahko rečem, da je bila to izjemno pozitivna izkušnja. Razumem pa, da je pri nekaterih ljudeh zmeda, ko jim povem, da sem iz New Yorka, starši so iz Črne gore, a drugače smo Albanci. No, če ne drugega izpadem malo bolj poseben in lahko povem to zanimivo zgodbo.
Kakšni so bili tvoji začetki igranja košarke? Kot otrok v New Yorku si zagotovo imel določene idole?
Moji idoli so bili vedno starejši ljudje okoli mene. Veliko sem preigral na zunanjih igriščih s svojimi bratranci, sosedi in prijatelji. Vedno sem igral košarko z vsaj pet let starejšimi od mene. Jordan, LeBron in ostali vrhunski košarkarji in idoli mladim košarkarjem... Nikoli jih nisem spoznal osebno in nikoli nisem z njim igral. Moji idoli so ljudje s katerimi sem odraščal, ki so mi veliko pomagali v življenju in od katerih sem se lahko nekaj naučil. Košarko sem začel igrati, ker je bilo zabavno. Vedno sem bil športnik in igral sem tudi ameriški nogomet ter nogomet. V New Yorku je košarka prvi šport, mogoče celo po celotni ZDA in preprosto sem se zaljubil v ta lep šport.
Kakšni so tvoji cilji za sezono?
Zmagati. Želim si zmagati vsako tekmo! No, vsake tekme zagotovo ne bomo zmagali, a cilj mora biti postavljen visoko. Vsako srečanje moramo igrati na zmago, pa naj bo to v ligi ABA, slovenski ligi ali v EuroCupu. Ničesar ne bom napovedoval. Pred vsako tekmo si moramo kot ekipa močno želeti zmage, ne glede na to ali igramo pripravljalno tekmo ali EuroCup. Gremo tekmo za tekmo in vedeli bomo kam nas bo to pripeljalo.
