Malo – vse manj – je pomembnih dirk, ki jih Tadej Pogačar še ni dobil. Od tritedenskih mu manjka španska Vuelta, od spomenikov Milano–Sanremo in Pariz–Roubaix, od sedmih najpomembnejših enotedenskih dirk pa Dirka po Baskiji, Dirka po Romandiji in Dirka po Švici. Potem je tu še olimpijsko zlato … in potem? Igrica bo obrnjena.
Danes bo znova poskušal odkljukati Milano–Sanremo. Prioriteta, ki počasi postaja obsesija. MSR bo zanj eden najtrših orehov – morda še trši kot Roubaix. Tako preprosta, a prav zato tako zapletena dirka.
Rezultatska krivulja v festivalskem Sanremu je sicer vseskozi obrnjena navzgor. Pogačarjeve uvrstitve na prvem spomeniku sezone so kot odštevanje zadnjih sekund pred vstopom v novo leto: dvanajst … pet, štiri, tri, tri … Toda zagotovila, da bo nekoč prišla tudi enka, tu – za razliko od novega leta – žal ni. Lani je bil znova zelo blizu, a hkrati tudi zelo daleč.
Poleg pekla severa je to ena redkih dirk, na kateri Pogačar ni favorit številka ena. Ta vloga pripada Mathieuju van der Poelu. Nizozemec je glavni razlog, da Pogačar še ni »obrnil igrice«. Štiri leta starejši Nizozemec je največji razlog, da Pogačar še ni slavil na spomenikih Milano-Sanremo in Pariz-Roubaix.
Sobota prinaša nov dvoboj titanov, nov dvoboj kolesarjev, ki sta si med seboj razdelila 14 od zadnjih 16 spomenikov, skupno pa Pogačar vodil z 10:8. Noben drug še vedno aktivni kolesar nima več kot dveh. Sobota prinaša nov dvoboj titanov, nov dvoboj kolesarjev, ki sta si med seboj razdelila 14 od zadnjih 16 spomenikov, skupno pa Pogačar vodi z 10:8. Noben drug še vedno aktivni kolesar nima več kot dveh.
Cipressa ključ do zmage
Van der Poel je tu dvakrat že slavil in lahko tudi zaradi tega zavzame bolj obrambno držo ter čaka na sprint na Via Roma, Pogačar pa mora v napad že pred tem. Po dolg(očasn)i predigri bo v vedno razburljivem zaključku pogled uprt tudi oziroma predvsem v Pogačarja, ki bo vnovič dirkal s tarčo na hrbtu. Vsi vedo, da bo nekaj poskusil in zdaj tudi že vsi vedo, kje bo poskusil. Skrivalnice niso potrebne, Cipressa je za Pogačarja ključ do zmage, tam bo prižgal vžigalno vrvico. Tam bo šlo podobno kot lani »full gas«. Pravzaprav bo šlo v boju za čim boljši položaj na polno že precej pred začetkom klanca. Da bo šlo na Cipressi za biti ali ne biti, se zaveda tudi glavni tekmec. »Če naredim že enoodstotno napako, bo Pogačar ušel na Cipressi.« Kasneje na Poggiu se bo Nizozemca precej težje otresel, glede na van der Poelovo letošnjo formo bi celo rekli, da je to misija nemogoče.
Ne le Pogačar, tudi njegova ekipa bo morala na Cipressi in pred njo svoje delo opraviti praktično brezhibno. Žal v ekipi ne bo lani tu odličnih Tima Wellensa in Jhonatana Narvaeza, ki sta poškodovana, tudi vremenska napoved pa za zdaj ni ravno najboljša za Pogačarjeve načrte. Veter kot vse kaže ne bo pihal v njegova jadra.
Del Toro nima osebnih ambicij
Seveda letošnji MSR ne bo le še en obračun Pogačarja in van der Poela. Med tistimi, ki bodo na svojo priložnost prežali iz ozadja, velja omeniti lani drugega Filippa Ganno, zmagovalca sredine semiklasike Milano-Torino Toma Pidcocka, pa zmagovalca MRS izpred dveh let Jasperja Philipsena, tu je tudi Wout van Aert, pa Romain Grégoire ...
Nekateri menijo, da bi lahko ob morebitnem taktičnem »spogledovanju« Pogačarja in van der Poela svojo priložnost izkoristil tudi Isaac del Toro. »Pomagal bom Tadeju do zmage, stoodstotno mu bom na voljo. Na dirki Milano–Sanremo nimam nobenih osebnih ambicij,« pravi letos odlični Mehičan.
Kakorkoli že, pred nami je morda najbolj razburljivih 30–40 minut celotne sezone. V nasprotju z imenom se dirka ne bo začela v Milanu, temveč že tretje leto zapored v bližnji Pavii. Kolesarji bodo na skoraj 300 kilometrov dolgo pot krenili ob 10. uri, a prvih pet ur in pol lahko mirno preskočite. Vse bistveno se bo odvilo v zadnjih 40 minutah – morda najbolj napetih v sezoni.
Na naši spletni strani bomo spremljanje v živo začeli ob 13. uri, zmagovalca 117. izvedbe dirke Milano–Sanremo pa bomo dobili nekaj pred 17. uro.
Roglič in Mohorič napadata iz ozadja
Ne bo Pogačar edini Slovenec na dirki. Matej Mohorič ima tu kot vedno visoke, najvišje ambicije, na dirko pa se po štirih letih vrača tudi Primož Roglič. Potem je tu še Domen Novak, ki bo veliko dela v ekipi Emiratov opravil tudi že v prvi polovici dirke, tja do vrha prelaza Turchino.
