Na gori Mont Ventoux se je danes znova potrdilo, zakaj velja za enega najbolj neusmiljenih vzponov v zgodovini kolesarstva. Po naporni 16. etapi Dirke po Franciji je tik za ciljno črto kolabiral norveški kolesar Tobias Halland Johannessen. Član ekipe Uno-X Mobility je bil v hudih bolečinah, reševalci so mu pomagali s kisikom, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico v Avignonu. Kljub dramatičnemu prizoru je zvečer prišla spodbudna novica: Johannessen bo v sredo nadaljeval dirko, so poročali nemška agencija dpa in norveška televizija TV2.
25-letni Norvežan, eden od presenečenj letošnjega Toura, se je povsem izčrpal na brutalnem zaključnem vzponu. Po koncu etape je najprej obsedel, nato legel na tla in kazal očitne znake bolečin v prsnem košu ter dihalne stiske. Zdravniška služba dirke mu je nemudoma priskočila na pomoč. Sledila je urgentna medicinska oskrba na cilju in prevoz v bolnišnico, kjer je prestal dodatne preiskave. Johannessen je kasneje sporočil, da se počuti bolje in da bo nadaljeval dirko – kljub šoku, ki ga je doživela njegova ekipa in številni navijači. Da je bilo stanje resno, je potrdil tudi njegov športni direktor in nekdanji zvezdnik Thor Hushovd: "Imel je želodčne težave," je dejal Hushovd in dodal, da je bil Johannessen že pred etapo slaboten, kar je še dodatno otežilo izjemno zahteven dan.
Johannessen, ki v skupnem seštevku zaseda osmo mesto (+17:01 za Tadejem Pogačarjem), tako ostaja v igri za visoko končno uvrstitev. Njegova odločitev o nadaljevanju pa priča o nepopustljivem duhu in pogumu, ki ga zahteva dirkanje na Touru – še posebej na Ventouxu.
Gora, ki je vzela in zlomila velikane
Johannessenov današnji kolaps ni prvi, niti najhujši opomin, da Mont Ventoux ne pozna milosti. Gora, poimenovana »gora vetrov«, ima dolgo in temačno zgodovino, polno trpljenja in tragedij.
Najbolj tragičen dogodek se je zgodil leta 1967, ko je Tom Simpson, britanski kolesarski as in svetovni prvak, umrl med vzponom na Ventoux. Sredi vročine, izčrpanosti in (kasneje potrjeno) kombinacije alkohola ter amfetaminov, se je zgrudil le nekaj kilometrov pod vrhom. Kljub poskusom oživljanja je umrl na kraju. Na mestu njegovega padca danes stoji majhen spomenik, ki opominja na ceno, ki jo lahko prinese želja po presežkih.
Tudi Eddy Merckx, največji kolesar vseh časov, je občutil brutalnost Ventouxa. Leta 1970 je sicer zmagal na etapi s ciljem na tej gori, a je bil po prihodu v cilj povsem na koncu. Izgubil je zavest zaradi izčrpanosti in potreboval zdravniško pomoč z dodatkom kisika. Kasneje je sam dejal, da ga je Ventoux »uničil bolj kot katera koli druga gora«.
Ventoux nikoli ne razočara – kot mit, kot pekel, kot prizorišče največjih človeških naporov in dram. Tobias Johannessen se bo zdaj s svežo odločnostjo znova postavil v vrsto borcev, ki so to goro preživeli. A njegova drma, podobno kot Simpsonova smrt ali Merckxova izguba zavesti, ostaja opomnik, da kolesarstvo ni le junaštvo, ampak tudi surovo preizkušanje meja človeškega telesa.
