Malo za šalo, malo zares. Bi lahko Tadej Pogačar osvojil Tour brez pomoči moštvenih kolegov? Bi lahko sam odpeljal celotno dirko od starta do cilja in v Pariz prišel v rumeni majici?
Na vprašanje je na svoj način poskušal odgovoriti youtuber Timmsoski. Slednji si je vzel čas in v igrici Pro Cycling Manager »odpeljal« vseh 21. etap letošnjega Toura. Pri tem je posegel v sestavo UAE Team Emirates. No, ekipo je že od samega začetka sestavljal en sam mož – Tadej Pogačar. Medtem, ko so vse ostale ekipe na start v Lille prišle z oktetom kolesarjev, je bil Pogačar že od starta prepuščen sam sebi. One man team.
Solo brez talona. Od Lilla do Pariza. Ali lahko vseeno zmaga? Kako mu je šlo, si lahko ogledate v priloženem videu. Če povzamemo na kratko, je eksperiment uspel. Na Hautacamu, ki na resničnem Touru pride na vrsto v zaključku četrtkove etape, je zabeležil prvo etapno zmago, že dan potem na gorskem kronometru še drugo, ko je oblekel tudi rumeno majico. In ni je več slekel. Čeprav je vmes enkrat padel, je imel v cilju v Parizu dve minuti in pol prednosti pred Jonasom Vingegaardom. Dobil je pet etap, poleg rumene pa domov odnesel še pikčasto majico. Zveni kar precej realno, mar ne? Mimogrede, Primož Roglič je v igrici v četrti etapi padel ter izgubil tri minute in pol. »Realnosti igre Pro Cycling Manager preprosto ne moreš premagati, kajne?« je hudomušno komentiral avtor videa Timmsoski.
Kaj pa realnost?
Seveda je playstation eno, dejanska dirka pa nekaj povsem drugega. V realnosti brez ekipe Toura ni mogoče dobiti. Misija nemogoče, tudi za Pogačarja, ki sicer iz dirke v dirko na koščke trga vsa pisana in nepisna pravila kolesarstva. A ta računalniška simulacija je zanimiva tudi ali predvsem zaradi tega, ker se kaj lahko zgodi, da bo Pogačar v zaključkih gorskih etap dejansko osamljen in se bo moral sam otepati čebel.
Njegova četa je v zadnjem tednu prejela udarec ali dva. V letošnji sezoni izjemni Joao Almeida doma celi rane, Pavel Sivakov pa je kot vse kaže bolan in je že kmalu po začetku ponedeljkove etape pristal v disko skupini. Pogačar je bil v zaključku bolj kot ne prepuščen sam sebi, vseeno pa brez večjih težav odgovarjal na vse izzive, ki jih je predenj postavila Visma.
Nizozemska ekipa je za zdaj zaman iskala luknje v Pogačarjevem oklepu, toda prava dirka se šele dobro začenja. Vsak džul energije, ki mu ga odvzamejo na tej točki dirke, bi lahko izkoristili v nadaljevanju. A vsaj nekaj bo potrebno vprašati tudi Pogačarja. V boju mož na moža trenutno ni kolesarja v karavani, ki bi ga lahko premagal. Na koncu pa bo šlo v gorah bolj kot ne za boj moža na moža.
Nizozemci igrajo dolgo igro, v tej vojni izčrpavanja se zanašajo na (pre)moč svoje ekipe. Kaj dosti drugega jim niti ne preostane. Upajo, da se bo ponovilo leto 2022, ko je imel Pogačar po 10 etapah 39 sekund prednosti, da bi ga potem - figurativno rečeno - napadel roj čebel, in razmerje moči se je v gorah odločno nagnilo na stran Danca. A Pogačar 2025 je nekaj drugega kot Pogačar 2022. »Zagotovo nismo še našli slabosti pri Tadeju, upamo pa, da mu res nalagamo utrujenost. Vendar deluje izredno močno. Pokriva, sledi, tudi sam napada ... Vsekakor kapo dol pred njim,« pravi športni direktor nizozemske ekipe Grischa Niermann.
