V napovedi pred začetkom dirke smo kot glavna favorita za končno zmago označili Primoža Rogliča in Juana Ayusa, kot glavna izzivalca pa Mikela Lando in Antonia Tiberija. Prvih treh ni več na dirki, četrti pa lahko pred velikim finalom zmagovalni oder vidi le še s pomočjo Hubblovega vesoljskega teleskopa. Bolje torej ne bi mogli zgrešiti – a v naše opravičilo: Giro 2025 je bil resnično grande casino.
Grande casino ni izbiral in se ni oziral na imena. Na piko je vze l prav favorite. Za španskega veterana Mikela Lando je bilo dirke konec, še preden se je dobro začela. Landa je padel že v zaključku prve etape in domov odšel z zlomljenimi vretenci.
Za Rogliča se je po drugi strani v Albaniji začelo obetavno, težave pa so nastopile ob selitvi na italijanski škorenj. Najprej je ostal brez enega ključnih gorskih pomočnikov Jaia Hindleyja, nato je na tisti ekskurziji na makadam padel še sam. In ob redkih prebliskov je šlo kasneje le še navzdol. Predajo je dokončno podpisal na začetku torkove šestnajste etape. »Huh. Giro vedno udari močno … Moji ekipi in vsem navijačem – grazie. Vrnili se bomo,« je včeraj sporočil prek družbenega omrežja.
Tudi Ayuso ni imel veliko več sreče. Tudi on je padel na tisti mini Strade Bianche in tudi zanj je šlo od tam le še navzdol. V torek in sredo je zaostal za tekmeci več kot 45 minut, a še vedno ni bilo konec agonije. Med sredino etapo ga je pičila čebela. Njegovo levo oko je bilo videti, kot da se je pobližje srečalo s pestjo Mika Tysona. Dan pozneje je sicer začel etapo, a že po 35 kilometrih sedel v ekipni kombi. Arrivederci – tudi njegova italijanska misija se je končala klavrno. Na start v Albaniji je prišel kot kapetan ekipe UAE Team Emirates – XRG, odločen, da dokaže, da je grand tour material. Tadeja Pogačarja ni – oder je bil njegov. Priložnosti ni izkoristil, za nameček pa je dve leti mlajši moštveni kolega na poti proti zmagi. A o Del Toru kdaj drugič.
Podobno in povsem različno
Roglič in Ayuso. Podobni načrti, podobna smola, podobna usoda, podobna odstopa in povsem različni komentarji. V oči pri tem namreč bodejo dvojna merila oziroma diametralno nasprotni komentarji na družbenih omrežjih.
Če so Rogliču navijači zaželeli čim hitrejše okrevanje in obžalovali njegovo smolo, pa je bil mladi Španec deležen precej drugačnega tretmaja. "Bolečina v kolenu ali bolečina v egu?" se je spraševal eden izmed uporabnikov. "Ne bodo me preslepili, gre za bolečino v egu. Precenjen dirkač, ki ni želel pomagati Del Toru. Viva Del Toro, viva Mexico!" je zapisal drugi. "Ta fant počne vse drugo, le za ekipo ne dela." "Sposoben je vsega, da bi se izognil pomaganju." In tako naprej.
Če so Rogliču uporabniki družbenih omrežji kolektivno zaželeli vse najboljše – in da ne bo pomote, edino prav je tako – pa se je Ayuso znašel pod plazom kritik, da ne rečemo žaljivk. Očitajo mu, da je podgana, ki misli le nase in dirka le zase.
Morda je vse skupaj še najboljše povzel nek kolesarski vplivnež: "Razlika v komentarjih je nora. Zakaj mu ne zaželite enako hitrega okrevanja kot Primožu? Juan ima šive v kolenu, v zadnjih dveh dneh je res trpel, pičila ga je čebela, imel je zatečeno oko, danes je štartal samo zato, da bi si priboril vsaj malo spoštovanja in da ga ljudje ne bi več tako sovražili. Res izgubljam vero v človečnost."
Bo že držalo, da so družbena omrežja greznica današnje družbe.
