Še pred leti je bile eden najboljših, če ne kar najboljši kolesar za etapne oziroma tritedenske dirke. Navsezadnje je bil po legendarnih Eddyju Merckxu in Bernardu Hinaultu tretji ter do danes zadnji, ki je na grand tourih uspel zabeležiti hat-trick – v nekem trenutku je bil aktualni zmagovalec Gira, Toura in Vuelte. Nekaj, kar (še) ni uspelo niti Tadeju Pogačarju.
Froome je za ta sijajen hat-trick dobil Tour 2017, Vuelto 2017 in Giro 2018. Skupno je dobil sedem tritedenskih dirk, kar ga na večnih lestvici uvršča na četrto mesto. Več so jih dobili le Merckx (11), Hinault (10) in Jacques Anquetil (8). A dnevi grmenja so že dolgo mimo …
NAJVEČ ZMAG NA GRAND TOURIH
11 - Eddy Merckx (Bel)
10 - Bernard Hinault (Fra)
8 - Jacques Anquetil (Fra)
7 - Fausto Coppi (Ita), Miguel Indurain (Špa), Alberto Contador (Špa), Chris Froome (VB)
Njegovo kariero bi lahko razdelili na tri dele. Zgodnja leta v ekipi Barloworld, ko bi le redki uganili, kaj bo sledilo, potem vrhunec kariere, ko je s Skyjem dominiral na tritedenskih dirkah, in za konec precej manj uspešna leta v vrstah ekipe Israel Premier Tech, ko je le še bleda senca samega sebe. Lahko bi jo razdelili tudi na dva dela. Na tisti del pred 12. junijem 2019 in tisti po njem. V tistem popoldnevu se je namreč med izvidnico pred eno izmed etap na Kriteriju Dofinej pošteno polomil in nič več ni bilo tako, kot je bilo.
Najslabša pogodba v zgodovini kolesarstva
Leta 2020 je z ekipo Israel Premier Tech podpisal petletno pogodbo. Israel Premier Tech je želel svoj projekt (z)graditi prav okoli Frooma, a kot se je izkazalo so kupili mačka v žaklju. In Froome je s svojo pogodbo danes kot mlinski kamen okoli vratu. Froome je le še bleda senca Frooma iz časov Skyja, kljub pomanjkanju rezultatov pa je še vedno eden najbolje plačanih kolesarjev v karavani.
##PAIDBREAK##
Tudi v tem tretjem, »izraelskem« obdobju so sicer še bili redki prebliski, kot denimo tretje mesto v etapi Toura s ciljem na Alpe d'Huez, toda vse to je bilo premalo, da bi upravičil eno najvišjih pogodb v karavani. Veliko premalo. Njegova petletna pogodba z izraelsko ekipo bo šla v zgodovino kot ena najslabših pogodb vseh časov. »Danes je že skoraj kot neke vrste občasni klovn, ki je na turneji po manjših dirkah. To je brez dvoma ena najslabših pogodb v zgodovini kolesarstva,« je bil v pogovoru za Viaplay denimo oster nekdanji danski kolesar Michael Rasmussen. »Ne sicer za Frooma, zanj je to odlična stvar za pokojninsko osnovo.« Rasmussen dodaja, da je to kljub temu nepotreben dodatek oziroma bis h kar je bila sicer sijajna kariera. »Neverjetno je, da je to njegova lastna odločitev. Lahko mi rečete, da za pet milijonov evrov na leto ni težko prebavit nekaj grdih porazov. Športno gledano pa ... To je nedostojen konec kariere, kot je njegova,« še dodaja Danec.
Čista nula
Od zadnje zmage je minilo dni 2334, v letošnji sezoni pa je napravil nov vrtljaj nazaj. V letošnji sezoni je vsaj eno UCI točko osvojilo 3116 kolesarjev. Tudi Gašper Otoničar in Teo Pečnik. Za večino bržkone še niste slišali. Frooma ni med njimi. Froome je na predvečer zaključka sezone še brez točke. Na nuli. Tadej Pogačar jih je po drugi strani zbral 11655, kar bi ga na lestvici ekip uvršalo na 11. mesto.
Najboljša Froomova uvrstitev v letošnji sezoni je 21. mesto. V šesti etapi Dirke po Ruandi. Če je bil nekoč največjih zvezdnik Dirke po Franciji, je letos nastopal v Ruandi, Romuniji, na Norveškem ... Degradacija, ki pa jo, to je potrebno priznati, sprejema z nasmeškom na obrazu. Medtem ko Pogačar, Roglič, Vingegaard in druščina že uživajo na dopustu, je on v teh dneh na Kitajskem. Na Tour of Guangxi, ki je za številne kolesarje kazenska ekspedicija. »To sezono sem zagotovo bil v krajih, ki jih nisem pričakoval, ali vsaj v krajih, kjer še nikoli nisem dirkal. Pomislite na Ruando, Romunijo in zdaj Guangxi,« je dejal v pogovoru za portal wielerflits.
Israel Premier Tech je s Froomom (39), Jakobom Fuglsangom (39), Michaelom Woodsom (38), Georgom Bennettom (34) in še nekaterimi drugimi trideset ter še nekaj letniki kot neko kolesarsko društvo (skorajšnjih) upokojencev. Froome pri tem opravlja mentorsko vlogo kolesarjem kot je denimo 21-letni Joseph Blackmore, zmagovalec letošnjega Tour de l’Avenir. Upanja, da bi se (rezultatska) krivulja znova zasukala navzgor, po drugi strani ni več. Nabralo se je let, maja bo navsezadnje zakorakal v peto desetletje. Veliko sceno pa so zavzeli neki novi klinci, če si sposodimo besede Đorđe Balaševića. Kot priznava tudi sam, so dnevi, ko bi se lahko boril za zmago, že mimo. »Ne gledam več na rezultate, Trenutno poskušam v športu narediti predvsem tisto, kar lahko. Realno gledano se ne morem več potegovati za zmage. Še vedno sem zelo motiviran za dirkanje. In še vedno se zelo zabavam na kolesu. Rad imam ta šport, rad sem na kolesu. Zaradi tega je veliko lažje nadaljevati s tem. Hvaležen sem, da lahko v tem obdobju svojega življenja še vedno počnem tisto, kar imam najraje,« pravi Britanec, ki ima pogodbo tudi še za prihodnjo sezono.
Ne le Rasmussen, tudi številni drugi bodo rekli, da gre za razprodajo ugleda. Da je postal le še karikatura samega sebe. Toda dokler uživa na kolesu, zakaj pa ne. Tudi nad tem, da mu vsak mesec na račun še vedno sede zajetna vsota funtov, pa se najbrž ne pritožuje. Kdo pa bi se.
Sezona, ki jo ima Pogačar, je naravnost neverjetna
Če je Froome daleč od nekdanje slave, pa se je Tadej Pogačar podpisal pod eno najboljših sezon v zgodovini kolesarstva. Ni jih malo, ki bodo dejali, da pod najboljšo. Številnim je šla ta njegova dominantnost, ki je trajala od marca do oktobra, sicer pošteno v nos. Tudi Froome je moral na vrhuncu slave odgovarjati na vprašanja o dopingu. »Ta negativnost pravzaprav pride sama od sebe, ko postaneš tako dominanten. Moja lastna dominanca se mi je sicer zdela zelo drugačna. V glavnem sem prevladoval na grand tourih, on pa to počne na vsaki dirki, na kateri nastopi. Pa naj gre za spomladanske klasike, italijanske jesenske dirke ali grand toure. Sezona, ki jo ima Pogačar, je naravnost neverjetna.«
