V Sloveniji deluje šest ledenih dvoran, ki pa imajo zaradi dotrajanosti vse več težav. Tri dvorane nujno potrebujejo prenovo lednega sistema, pri čemer je stanje posebej kritično v blejski, kjer se je dvignila betonska plošča. V lokalnih skupnostih upajo, da jim bo na pomoč priskočila država s posebnim razpisom, podobnim kot za gorske centre.
Kot je za STA povedal Jakob Bassanese z Infrastrukture Bled, so že pred časom povezali upravljavce vseh ledenih dvoran po državi, da si lahko delijo izkušnje. Izkazalo se je, da dvorane nujno potrebujejo obsežne prenove, ki pa presegajo zmožnosti občinskih proračunov.
Ledni sistem bodo morali prenoviti na Bledu, Jesenicah in v Celju, kar za vsako dvorano pomeni okoli 2,5 milijona evrov investicije. Celjska dvorana ima težave tudi s protipoplavno zaščito, ostali dve pa potrebujeta nekatere druge posodobitve.
V Kranju so ob zaprtju ledene dvorane na Savskem otoku začasno rešitev poiskali pod šotorom na Zlatem polju. Sedaj si želijo čim prej pridobiti zemljišča in urediti dokumentacijo za izgradnjo nove dvorane pri stadionu.
"Mariborska dvorana je tako dotrajana, da se je ne splača obnavljati in se bo delala na novo. Edino ljubljanska dvorana je ta trenutek kolikor toliko v redu, poleg tega se bo v Ljubljani gradila še ena dvorana," je nanizal Bassanese.
Najbolj je nujna investicija v blejsko dvorano, saj je že ogroženo njeno obratovanje. Zaradi večletnega neprestanega podhlajevanja se je dvignila betonska plošča, ki bi lahko vsak trenutek počila. Pred kratkim so ledeno ploskev odmrznili, da vidijo, kakšno je stanje pod njo.
V teh dneh tako strokovnjaki opravljajo preglede v dvorani in pripravljajo analize, na podlagi katerih se bodo na Bledu odločili, ali bodo lahko dvorano lahko zagnali še za eno zimsko sezono in se nato februarja ali marca lotili prenove. "Če to ne bo šlo, bomo imeli ogromen problem," je dejal Bassanese.
Kot je pojasnil, je za tovrstno investicijo potrebnega približno pol leta. Če bi se je lotili septembra bi izgubili celotno sezono za društva, ki uporabljajo dvorano. "Ena sezona izven športnega pogona je lahko zelo velik udarec za lokalne klube, saj se nekateri člani prepišejo v druge, nekateri pa se nehajo ukvarjati športom. Poleg tega ni novega vpisa. Zaradi ene sezone bi se lahko celo desetletje postavljali nazaj," je opozoril.
Izvedba projekta je povezana tudi z uspehom na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sofinanciranje prenove, na katerem lahko občina pridobi milijon evrov. To še ni specializiran razpis, ki bi si ga upravljavci ledenih dvoran želeli in na katerih bi lahko dobili več sredstev za prenovo. "O posebnem razpisu se še pogovarjamo, ampak žal na Bledu ne moremo čakati," je pojasnil Bassanese.
Tudi če uspe na sedanjem razpisu, bo občina težko pokrila preostanek investicije, ki bo stala blizu tri milijone evrov in vključuje celovito prenovo strojnice, betonske plošče in 20 kilometrov jeklenih cevi pod njo. Dva milijona evrov za blejsko občino pomeni skoraj polovico celoletnega investicijskega kapitala. Zato na občini razmišljajo tudi o možnosti javno-zasebnega partnerstva.
Kot je izpostavil blejski župan Anton Mežan, so ledene dvorane pomembna infrastruktura tako za tekmovalni šport kot rekreacijo. Blejska dvorana pa je pomembna tudi z vidika turizma, je dodal direktor Turizma Bled Blaž Veber. Njeno zaprtje odpira veliko vprašanj, povezanih z razvojem domačih in drsalnih klubov, vpliva pa tudi na različne dogodke in prireditve. "Takšna dvorana je izrednega pomena za vsak, sploh pa turistični kraj," je dejal.
Velike težave z dotrajanostjo lednega sistema imajo tudi v dvorani Podmežakla. Kot je povedal jeseniški župan in predsednik hokejskega kluba Peter Bohinec, so se lani soočili z nenadzorovanim izpustom amoniaka. To so uspeli odpraviti, še vedno pa obstaja nevarnost, da sistem kadarkoli odpove, saj so kompresorji stari 60 let.
Na občini so pripravili projekt, ki vključuje zamenjavo napeljave, betonske plošče in kompresorja, pa tudi nakup novega gladilca ledu in nove absorpcijske ograde, ki bi Jesenicam še naprej omogočala organizacijo mednarodnih tekem in dogodkov.
"Vse ledene dvorane v državi so potrebne obnove, Jesenice pa so tudi zaradi tradicije hokeja še toliko bolj izpostavljene," je ocenil Bohinec. Dvorane so po njegovih besedah pomembne za športna tekmovanja, športno opismenjevanje in rekreacijo, omogočajo pa tudi športni turizem. Tega bi na Jesenicah lahko razvijali z ureditvijo namestitvenih kapacitet ob dvorani.
Tudi po Bohinčevem mnenju bi bilo dobro, če bi država po zgledu razpisa za prestrukturiranje gorskih centrov zagotovila sredstva posebej za posodobitev ledenih dvoran. Se je pa občina s projektom, ocenjenim na 3,4 milijona evrov, želela prijaviti tudi na trenutni razpis ministrstva.
Vendar bi za to moral biti projekt umeščen v občinski načrt razvojnih projektov, česar pa jeseniški občinski svetniki na sredini seji niso podprli. Opozorili so, da so na Jesenicah še druge prioritete. Občina bi na namreč razpisu lahko dobila največ milijon evrov nepovratnih sredstev, 2,4 milijona evrov pa bi morala zagotoviti sama.
Da gre pri ledenih dvoranah za velike investicije, ki jih občine same verjetno glede na finančno situacijo same ne bodo zmogle in bi nujno potrebovale pomoč države, je prepričan tudi kranjski podžupan Janez Černe. "Če hoče hokej na dolgi rok preživeti, bo v dvorane moralo biti vloženih precej javnih sredstev," je ocenil za STA.
Opozoril je, da je to šport, ki je v Sloveniji že sicer v precej hendikepiranem položaju. "Slovenija ima le šest dvoran in zelo malo registriranih hokejistov. Glede na to dosega presenetljivo velike uspehe, ampak če hočemo reprezentanco obdržati na taki ravni, mora tudi liga ostati na obstoječi ali še boljši ravni. Zraven pa seveda ustvarjati tudi prihodnje generacije hokejistov," je še dejal Černe.
