Ko smo se z vami dogovarjali za intervju, ste izpostavili, da ste zelo zaposleni, med drugim tudi v klubu, za katerega ste dejali, da je v njem vladalo izredno stanje. Nam lahko pojasnite, za kaj je šlo?
Ah. Prihajam iz zelo strogo strukturiranega sistema, kot je ministrstvo, zdaj pa sem padel v 'športni kaos'. Bil sem malo v zadregi, v precepu, kje začeti, hkrati so se hitro pojavili določeni prišepetovalci, ki povedo, kaj je treba narediti, kaj spremeniti in tako dalje. A bistvo je to, da naredim, kar sam mislim, za kar sam vem, da je treba storiti v najboljše kluba, in kot je doma v gospodinjstvu, se pri hokeju to začne v garderobi. Predsedniško mesto Jesenic sem nastopil v sredini mandata nekdanjega predsednika Anžeta Pogačarja, zato bo moj zdaj trajal dve leti.
Je bil Anže Pogačar tisti, ki je k vam pristopil s predsedniško idejo?
Da. Z njim se je začelo.
V prvih izjavah ste razkrili, da ste za odločitev, da boste postali predsednik Jesenic, potrebovali dobro leto. Kaj vas je dokončno prepričalo, da ste se odločili prevzeti nalogo, od katere so – roko na srce – bežali vsi?
Prepričalo me je dejstvo, da sem Jeseničan, da sem v življenju pridobil nekaj vezi, nekaj izkusil, in razmislil sem, kaj lahko Jesenicam dam. V službi sem bil del več projektov, ta je moj novi. Po letu in pol je energija dozorela, zajelo me je zadoščenje, da spet lahko pomagam na Jesenicah. To je bilo vodilo, da sem na koncu sprejel odločitev.
Ste kdaj v preteklosti razmišljali, da bi se pridružili vodstvu jeseniškega kluba?
Ne. Mislim, da mora človek dozoreti, imeti močno mrežo in šele potem lahko vodi nekaj takega. Tu je veliko interesov, različnih pogledov, in da vse to poskusiš spraviti na skupni imenovalec, pobere veliko energije in volje.
KAKO SE BO OBARVAL LAKMUSOV PAPIR?
Kaj so na vašo odločitev dejali vaša družina, prijatelji? Še enkrat, verjetno ga ni človeka, ki bi si želel prevzeti zelo zahtevno jeseniško barko. Vam je kdo rekel, da se v to zgodbo ne spustite?
Definitivno. Slišal sem vse – v kaj se spuščaš, saj ni smisla, to je brez zveze, ampak po drugi strani si misliš, zakaj ne bi pomagal, če lahko. Dajmo, počakajmo zdaj dve leti, mislim, da bosta dovolj, da bomo videli, kako se bo obarval lakmusov papir, in bomo spoznali, ali bo nadgradnja kluba, ki sem si jo zadal, uresničena.
Koliko je imel pri vašem angažiranju vpliva predsednik SŽ Olimpije Miha Butara? Slišali smo, da vas je tudi on prepričeval. Je to res?
Ko se odločaš o tako pomembni zadevi, moraš dobiti mnenja izkušenih, tistih, ki so že v tej igri, in Miha Butara je bil vsekakor eden od jezičkov na tehtnici.
Kako vas je kot predsednika Jesenic sprejelo okolje?
V pogovorih z občani – sicer sem precej vpet tudi v kulturno oziroma družbeno dogajanje na Jesenicah – sem najprej občutil njihov šok. Nikomur nisem povedal, v kaj se bom spustil. Zdaj, po mesecu in pol, mi tisti, ki me kjerkoli že ogovorijo, kažejo pozitiven odziv, češ da že vidijo premik. Veseli me, da so ljudje v tako kratkem času spoznali, da delam s srcem in dušo, da prepoznajo, ko narediš nekaj dobrega.
DOLGA JE 128 TISOČ EVROV
Prepričani smo, da so vam sodelavci omogočili vpogled v klubske dokumente. Kaj pravijo ti?
Natančno sem pregledal vse in se na podlagi ugotovitev odločil, da grem v to zgodbo. Zdaj hočem zapreti dolgove, ki so nastali predvsem v sezoni 2018/19, preteklo sezono jih na srečo ni bilo veliko. Dolga je 128 tisoč evrov. Zadal sem si, da bi lahko klub v nekih normalnih okoliščinah saniral v dveh letih. Malo me skrbi koronavirus, ker ne vemo, ali bomo lahko prodajali vstopnice, prav tako me skrbi, ker se sponzorji umikajo.
S kolikšnim zneskom, ki bi ga pripeljali v klub, bi bili zadovoljni?
Da speljemo sezono, da ostanemo nad vodo in brez zadolževanja, bi potrebovali 600 tisoč evrov. S tem bi bili zelo zadovoljni, s tem bi pokrili vse, mogoče bi celo poplačali določen del dolga …
Pa je 600 tisoč evrov realno dosegljivo?
Hm. Trenutno se malo držim za glavo (nasmeh), ampak nekaj časa imamo, preostane nam samo akcija. Upajmo na najboljše.
Vsekakor gospodarska klima ni ugodna za zbiranje novih sponzorskih sredstev. Kako v tem trenutku delujete kot predsednik Jesenic?
Odkar sem predsednik, sem dnevno na terenu v pogovorih za nova sponzorstva, hkrati poskušamo zadržati obstoječa. Zdaj imamo v ognju nekaj novih sponzorjev, smo v zaključnih fazah pogovorov. V sredo bomo razkrili, da smo pridobili T-2, kar se mi zdi, da je zelo dobra zgodba za nas in za njih.
SRCE ME BOLI, KO VIDIM PLAČE
Imate občutek, da vam vaš generalni sponzor – Sij Acroni – daje dovolj podpore? Kakšni so odnosi na tej ravni?
Dobrih odnosov z lokalnim gospodarstvom si človek kot predsednik najbolj želi. Vemo, da časi niso rožnati, a mislim, da imamo z generalnim sponzorjem, ki na leto v proračun prispeva 100 tisoč evrov, dober odnos, seveda pa bomo z njim delali naprej in upam, da bomo v prihodnje lahko dobili kakšen evro več. Navsezadnje gre za naše fante. Oni živijo hokej, garajo, vpeti so vanj in mene boli srce, ker imajo nizke plače. Zaslužijo si več. Kaj boš brez zadovoljnih, plačanih igralcev? Vsi bi odšli.
Ali menite, da na državni ravni (tako kot pri Olimpiji, ki ima Slovenske železnice) obstaja še kakšen tak sponzor, ki bi bil pripravljen podpreti klub?
Težko. Še posebej v trenutnih razmerah. V trenutnih pogovorih gre za majhne vložke, s temi v bistvu krpamo plače in preostale sprotne stroške. Na dolgi rok si slovenski in jeseniški hokej zaslužita malo večjo injekcijo od kakšnega večjega pokrovitelja. Ne bom rekel, da tak sponzor, ki ste ga omenili, ne obstaja.
PLAČILU SEM SE ODPOVEDAL
Je vaša funkcija plačana?
Ne, plačilu sem se odpovedal. To se mi zdi ... (odkimavanje) Včasih so si pobirali določene odstotke, a s tem smo zaključili. Tisti, ki dela v dobro hokeja, bo delal brez odstotkov.
Kam se ozirate za sponzorji?
Seveda greš najprej k svojim znancem, prijateljem in jih prosiš za pomoč. Še enkrat, to je pomoč jeseniškemu, slovenskemu hokeju, to ni pomoč zame, to ni za koga drugega. Stroške smo izredno oklestili, zminimalizirali, vse smo optimizirali … V startu sem stavil na svoje znance, in ker sem šele mesec in pol na funkciji, sem do zdaj z njimi uspel izvesti zgolj informativne pogovore. Ta krog bomo razširili.
In kakšne so povratne informacije?
Iskrene. Všeč mi je, da povedo tako, kot je. Na primer povedo, da lahko danes pomagajo v tolikšni meri, za naslednje leto pa so seveda previdni, ker ne vemo, kaj vse nas čaka. Večinoma obljubljajo, da bodo, če se bodo stvari v prihodnosti vrnile v ustaljene tirnice in če bo seveda jeseniški hokej pokazal rezultate, tudi vložki večji.
ZVEZDE SO ZELO DALEČ
Kakšni so natančni kratkoročni in dolgoročni cilji? Imate kakšen osebni skrivni cilj?
Moj cilj je sanirati finance. To je moja prva in najbolj pomembna točka. S tem se bo na dolgi rok klub stabiliziral. To je prvo, kar lahko gradi zmago jeseniškega hokeja. Cilj je tudi, da dobro igramo v ligi AHL. Šele ko bomo dosegli te stvari, bomo lahko pogledali proti zvezdam.
Te zvezde so ta trenutek zelo oddaljene ali ne?
Trenutno se zdijo daleč. Iskreno povedano, so zelo daleč, vendar se bomo trudili, da jih približamo. Nekaj časa imamo, žal nam na roko ne gre covid-19, na katerega se vsi izgovarjajo. Jaz se ne, ker verjamem, da nas bo delo in malo gospodinjske logike postavilo nazaj v prave tirnice. Mogoče bo zdaj kdo jezen name, ker bo mogoče kakšen rezultat izostal, a z danes na jutri ne gre nič. Prva je stabilizacija kluba, potem se bomo lahko pogovarjali naprej.
Jeseniško okolje je relativno majhno in seveda človek podpornike najprej išče v svojem okolju, pa vendar – se po pokroviteljih ozirate tudi širše po Sloveniji?
Da, potrebujemo več, kot nam lahko da lokalno okolje. Da, gledam na Koroško, Primorsko … in kamorkoli grem, so Jesenice še vedno pojem hokeja, kakovosti in legendarnosti. Hokej se pri nas igra že 70 let, od tu izvirajo mnogi olimpijci, ta tradicija je še vedno zakoreninjena v Slovencih. Z mano so že stopili v stik navijači s Koroške, ki želijo priti na kakšno tekmo, povsod nagovarjam gospodarstvenike.
MI SMO PARADNI KONJ, ZASLUŽIMO SI VEČ
V preteklosti smo veliko poslušali o sodelovanju med klubom in Občino Jesenice, ki sicer pomaga, a je vsem jasno, da je letni prispevek v znesku slabih 30 tisoč evrov, s katerim se pokrijejo stroški dvorane, veliko, veliko preskromen, še posebej če vemo, da Olimpija od MOL dobi skoraj desetkrat več, in če vemo, da je hokejski klub glavni produkt Jesenic … Si obetate spremembe?
Mi smo paradni konj Jesenic in zaslužimo si več. Če si kdo zasluži več, je to jeseniški hokej. Lokalna skupnost in župan Blaž Račič bosta morala narediti nekaj več. Najti bi morali način, formulo, da bi občina povečala vložek. V Ljubljani je posluh, želja, da se hokej igra in dvigne na višjo raven, očitna. Z vsem spoštovanjem do Anžeta, ki je klub držal nad gladino, da ni potonil … A moja osrednja nit je nadgradnja vsega. Z županom sva se do zdaj dvakrat sestala, bil je tudi na občnem zboru našega društva, prisluhnil je. Bomo videli, kako bomo ta odnos gradili dalje. Upam, da se bo razvijal tako po finančni plati kot v smislu pripadnosti lokalne skupnosti, da spet zvežemo niti, ki so bile mogoče malo zrahljane.
MALO JE SLABE VOLJE
Nekdanji predsednik Anže Pogačar je zdaj direktor kluba. Kakšne zadolžitve bo imel v primerjavi z vašimi?
Anže vodi vse kot do zdaj, razbremenjen pa je iskanja financ, sestankovanja, za poslovni del, za iskanje in dogovarjanje s sponzorji skrbim jaz. Mi potrebujemo človeka v pisarni, kjer je veliko za postoriti.
Kaj pa strokovni del kluba? Koliko boste tu aktivni?
V strokovni del, ki ga vodi Marcel Rodman, se ne bom vtikal, tu so temelji postavljeni, da bi rušil, spreminjal ta ustroj, je nesmiselno. Kar zadeva kader, pa je vse povezano s financami. Malo je slabe volje, ker želja po določenih igralcih ne moremo izpolniti. Iskreno povedano, je to trenutno neizvedljivo. Mogoče je kdaj zaradi tega tudi malo ognja v strehi, a žal, kar nam finance dopuščajo, to si bomo privoščili. Vsekakor pa ne bom dopustil, da bi zaradi lova na rezultat delovali brezglavo, ker vem, da bi tako klubu naredili le škodo. S stabilizacijo financ bomo na dolgi rok naredili največ.
PLJUVAM V LASTNO SKLEDO
Nihče nikoli ni skrival, da jeseniško okolje prežemajo tudi notranji sovražniki, da gre mnogokrat za desetletja zamer, zaradi česar se veliko nagaja, s čimer pa si okolje, jasno, samo škodi. Ste že prejeli kakšno poleno pod noge?
Vsekakor si sam ne delam nobene usluge, mogoče si celo škodim. Pri tem, kar sem si v življenju zgradil, pridobil ugled, neko mesto v družbi … Vem, da s tem, ko sem prevzel mesto predsednika, pljuvam v svojo skledo. Nekega spoštovanja tu ni, da bodo rekli 'O, super!', tega sploh ne pričakujem. Najmanj si želim tega nagajanja, klevet. Po desetih kanalih izvem nekaj, kar sploh ni res. Prišel sem z dobrimi nameni, predvsem zaradi jeseniškega hokeja, za klub, za fante, da bodo imeli redne plače, da se bodo razvijali, da se bo hokej v Sloveniji in na Jesenicah igral ter da bomo ustvarili pogoje, da se bo igral še naprej.
POGODBE SMO TAKOJ POPRAVILI
Tudi to poletje je klubu nekdo 'nagajal'. S tem merimo na anonimno pismo o dolgovih in nelegalnem delovanju kluba ter k temu dodano domnevno veljavno pogodbo za sezono 2020/21, ki naj bi ga na številne medije in druge državne instance poslali anonimni hokejisti Jesenic. Kako ste spremljali to dogajanje?
To so notranji napadi in nekaj, kar sem se v življenju naučil, je, da moraš biti iskren in da igraš po pravilih. Tudi klub mora biti voden po pravilih. Spremljal sem vse to, prebral članke, in ko sem prevzel predsedniško mesto, smo te pogodbe takoj popravili in zdaj so pravno veljavne.
Ste se bali obiska Fursa ali katere druge državne inšpekcije?
Seveda. To je kršenje zakona. Za zdaj ni bilo nikogar. Sem v pričakovanju inšpekcije, a zdaj sem veliko bolj umirjen. V to, kar je bilo pred mojim časom, se ne bom vtikal, tega ne bom komentiral. Naredil sem veliko ločnico s preteklostjo, nihče mi ne bo očital nepravilnosti.
So igralci za to sezono že prejeli kakšno plačo?
Sezona se je začela, pogodbe smo zaradi napake, o kateri ste pisali tudi vi, popravili, veljati pa so začele s 1. septembrom. Naredili smo zamik, da smo pravno vse pregledali in uredili, zdaj bo sledilo prvo izplačilo.
Čeprav ste predsednik kratek čas, se že lahko pohvalite s prvim pokalom v vitrini. V soboto so železarji osvojili poletno ligo. Kako pomemben je recimo tak uspeh v vaših očeh, v kolikšni meri vam olajša nabiranje sredstev?
S tem pokalom se nam bodo mogoče odprla še kakšna nova vrata, v prvi vrsti pa vsem nam ta prinaša spodbudo in veselje, je pokazatelj, da smo na pravi poti. Seveda mi je s takimi uspehi tudi lažje trkati na vrata.
