TRENER OLIMPIJE: "Ta ekipa je nora, tega še nisem videl..."

Letošnji finale je potekal ekspresno, po pravilu le dveh tekem in seštevka golov. Takšen scenarij je bil posledica prilagajanja Hokejske zveze Slovenije, ki je koledar domačih tekem usklajevala z nastopi v alpski ligi, tam pa so ljubljanski hokejisti v finalu odigrali vseh sedem tekem. Za boj za domačo krono je zato zmanjkalo časa za kaj več kot dve tekmi po sistemu nogometne lige prvakov, glede na vnovič prebujeno zanimanje navijačev za hokej predvsem v prestolnici, pa bi si vsi skupaj zaslužili klasično končnico, v kateri bi štelo več zmag.

Sinoči so bili v Tivoliju prešerne volje hokejisti in navijači v zeleno-belem. SŽ Olimpija je po receptu, ki ga je v zadnjih tednih že nekajkrat uspešno uporabila, poskrbela za zasuk in popoln preobrat, hokejisti Sija Acronija Jesenic pa so ostali povsem praznih rok. Pa čeprav so imeli po polovici finala in domači tekmi prednost dveh golov, pravzaprav so takšno prednost obdržali vse do začetka zadnje tretjine v Tivoliju.

"Dve lovoriki v nekaj dneh, pa tretja v sezoni. Ta ekipa je nora, tega še nisem videl, fantje so kot levi. Navdušen sem. Morda so Jeseničani nehali verjeti, kar je bila voda na naš mlin. Smo izredno utrujeni, imamo veliko poškodb, a ta ekipa je nekaj neverjetnega, dihali smo eden za drugega. Takšno sezono bo težko ponoviti, ekipa je res srčna in mi se ne predamo," je bil po tekmi vesel Jure Vnuk, trener ljubljanskih hokejistov.

V tej sezoni so Jeseničani na osmih tekmah (ena prijateljska, ena pokalna, štiri v alpski ligi in dve v DP) dobili le eno, prvo domačo finalno, preostalih sedem so izgubili. Še posebej grenak je bil zanje neuspeh z 2:5 v četrtek zvečer, ki jim je odnesel naslov prvaka.

"Prekratki smo bili na obeh frontah. Mogoče je bila največja razlika v samozavesti. Dolgo smo čakali zmagovalno miselnost, našli smo jo, pa smo bili prekratki v Brunicu v najbolj ključnem delu. Danes pa očitno tudi. Ne znam točno povedati, zakaj. Gol Zajca nas je odrezal, samozavest je padla in smo čisto poniknili. Premalo je bilo zmagovalne miselnosti, zakaj pa smo jo izgubili, ne znam povedati," je skušal po tekmi vzroke za poraz najti Marcel Rodman, trener Sija Acronija Jesenic, ki je dan po koncu sezone sporočil, da ne bo več trener jeseniških hokejistov.

Potem ko so Ljubljančani dobili alpsko ligo po zaostanku z 1:3 v zmagah in 0:2 deset minut pred koncem pete tekme, so scenarij zasuka uprizorili še v DP. Po 2:4 na prvi tekmi v Podmežakli in 2:2 po dveh tretjinah druge sta Miha Zajc z dvema in Žan Jezovšek z odločilnim golom pet minut pred koncem tekme poskrbela za 16. samostojni naslov prvakov ljubljanskega hokeja.

"Pozna se značaj ekipe. Najboljši smo, ko nam je najtežje. Že na Jesenicah sem rekel, da je to najboljše, da smo izgubili za dva gola, tako bomo vsaj igrali hokej. Mi smo jih morali loviti, kot ekipa smo ugotovili, da raje lovimo kot branimo. Kaj je odločilo? Mogoče značaj, zmagovalna miselnost. Na koncu smo imeli teh 20 minut, zbrali smo se in to smo izkoristili," je recept za uspeh razkril Sašo Rajsar.

Kapetan železarjev Andrej Tavželj je po tekmi skušal najti razloge, zakaj so Jeseničani popustili v ključnih trenutkih, potem ko so imeli prej vse niti v svojih rokah: "Preprosto nismo igrali s ploščkom v zadnji tretjini. Ko je Olimpija pritisnila, nismo našli rešitve, nismo si pripravili nobene priložnosti. Na koncu je šlo za naslov in nam dober prvi del ni prinesel nič. Sam premor pred finalom nam je podrl ritem le v prvi tretjini na Jesenicah, potem smo našli igro od prej. Dobro smo tempirali formo, bili smo blizu, po drugi strani pa daleč."

Žan Jezovšek se je lahko veselil naslova, bil je strelec odločilnega gola, a je zasluge za uspeh pripisal celotni ekipi. "Gola nisem dosegel jaz, dosegla ga je ekipa. Zasluge gredo ekipi. Ne zavedamo se še tega, veseli smo. Dali smo vse od sebe, ni nam šlo, a smo postali ekipa. Smo kot velika družina, vztrajali smo do konca. Zdaj moramo to peljati naprej. Zame je prvič, da sem dobil tri lovorike v sezoni, upam, da bom to še kdaj ponovil."

Ljubljančani so tako sezono 2018/19 končali z vsemi tremi lovorikami: osvojili so alpsko igo v šele drugi sezoni, ko so v njej nastopali, že jeseni so postali pokalni zmagovalci, zdaj so dodali še naslov prvakov na domačem terenu.

Glede na koledar in natrpanost tekem se je zdelo, da je DP letos kar nekoliko v senci alpske lige. A vsi akterji v zmagovalni ekipi so poudarjali, da jim prestiž v Sloveniji še vedno veliko pomeni, pa tudi dvorana Tivoli - čeprav so jo navijači lepo napolnili tudi v končnici alpske lige - že dolga leta ni ponujala takšnega pogleda na polne tribune kot v četrtek zvečer: hokejski nostalgiki so se lahko spomnili nekih drugih časov, ko je bil finale med rdečimi in zelenimi nekaj tednov v središču slovenskega športnega dogajanja.