Četa Roka Rojška je letos pokazala precej lepše obličje, kot ga je v svojih prvih dveh sezonah v drugorazrednem avstrijskem tekmovanju. Gre za pričakovan korak, saj so Celjani svoje vrste pred sezono precej okrepili, na svojo stran so kot sponzorja pridobili veliko celjsko podjetje ECE Celje, v kratkem pa bodo prvič zaigrali tudi v končnici lige INL.
Veliko je bilo pozitivnega, toda ne vse, kar je izpostavil tudi naš sogovornik. "Vsi vedo, da sem glede slovenskega hokeja pesimistično nastrojen. Dovolj zgovoren podatek je ta, da je v treh letih našega igranja v ligi INL udeležba s šestih slovenskih klubov padla na tri. Primanjkuje nam igralcev, naša baza je zelo šibka, pogrešam pa tudi večjo prisotnost HZS na vseh področjih," je uvodoma z grenkim priokusom v glasu izjavil Sendelbach.
DANES V CELJU TUDI LEGENDE
Drevi ob 18. uri se bodo v dvorani sredi celjske Mestne dvorane z domačini pomerili Jeseničani, kot že večkrat to sezono, pa se bodo na tem obračunu podelile dvojne točke, tako v ligi INL kot v DP. Tokrat so se v Celju odločili tudi za nekaj posebnega, saj so na srečanje kot častne goste povabili mnoge hokejiste, ki so v preteklosti igrali v dresu Celja, kot so Tomaž Vnuk, Dušan Lepša, Albin Felc, Ivo Jan st., Silvo Poljanšek, Franci in Marjan Žbontar ter Nik Zupančič. Kot nam je povedal Sendelbach, je vabilo romalo na približno 120 naslovov hokejskih legend.
JE NAŠ HOKEJ RES TAKO BOGAT?
Klub je svoje letošnje ambicije v tem trenutku polovično že izpolnil. V četrtfinale lige INL se je že uvrstil, po koncu rednega dela pa bo videl, kateri od najboljših štirih klubov lestvice si ga bo izbral za tekmeca v prvem krogu končnice. "Želimo si še več, seveda, veliko pa bo odvisno od tega, kdo nas bo izbral. Sami si seveda najbolj želimo v četrtfinalu igrati z Jeseničani. Gre za domačega tekmeca, hkrati pa so stroški, povezani s tekmami, v tem primeru za nas najmanjši," je pojasnil Sendelbach.
Tako je naš sogovornik pojasnil, da se Celje po proračunu niti približno ne more primerjati z avstrijskimi ekipami. Kot primer je izpostavil Zell am See in njihov zaslužek z vstopnino samo na eni tekmi: od 20 do 25 tisoč evrov. "Mi z vstopnino ne zaslužimo toliko v celotni sezoni. S svojim proračunom ne moremo biti konkurenčni, daleč od tega. Treba je dodati, da nas vikend v Avstriji stane štiri tisoč evrov. Ali je slovenski hokej res tako bogat, da si lahko to privošči?" se sprašuje Sendelbach, ki pravi, da bi bilo do njih veliko bolj prijazno, če bi ligo INL regionalno razdelili, s čimer bi stroški postali sprejemljivejši.
Ne glede na vse te zagate pa je delo celjskega kluba zelo spodbudno. V zadnjih treh, štirih letih so članstvo podvojili, a Sendelbach pravi, da je še vedno daleč od idealnega: "Hokej je tehnično zahteven šport. Samo drsalke niso dovolj, otroka je treba pripeljati še v dvorano in tako naprej. Neke načrte imamo, pridobivanje otrok v hokej pa zahteva čas in denar."
Tako predsednik kluba razmišlja o ideji, o kateri so že pred časom razmišljali v Mariboru, to je, da bi se povezali z osnovnimi šolami, ki bi otroke na drsališče pripeljali v sklopu podaljšanega bivanja: "Gre za velik zalogaj, tako finančnega kot organizacijskega, za soglasje šol, staršev in podobno. A to je skorajda edini način, da bi v Celju še bolj popularizirali hokej. Imamo to smolo, da je hokej pri nas skorajda povsem zamrl, da ni bilo kontinuitete obiska, vemo pa tudi, da samo dobri rezultati privabijo gledalce."
Sendelbach je poleg tega izpostavil, da so se letos za večjo prepoznavnost hokeja povezali tudi z navijači celjskih rokometašev Florijani. Klub je zelo aktiven na družbenih omrežjih, naš sogovornik pa pravi, da so za to "krivi" igralci sami. "Zelo se trudijo, s tem gradimo prepoznavnost, gre za primeren način, da se govori o nas," je zadovoljen predsednik kluba.
Po zaključku lige INL se bodo ledeni celjski grofje obrnili še k drugemu cilju, to je igranje v polfinalu državnega prvenstva. Tudi o domačem tekmovanju pa ima Sendelbach slabo mnenje. "Mislim, da gre za povsem neprepoznavno tekmovanje, tisti, ki ga spremljajo le bežno, sistema tekmovanja nikakor ne morejo razumeti. Želim si več, državno prvenstvo, ki bi bilo transparentno in zanimivo tudi za gledalce," nam je svojo željo za konec zaupal Sandi Sendelbach.
