Kakšen je letni proračun HZS?
Realno okoli 1,2 milijona evrov.
To je zelo malo za tak šport, kot je hokej.
Zagotovo. Avstrijci imajo štiri milijone proračuna. Ravno tako Madžari. Problem je drugje. Država bi morala narediti strategijo razvoja športa. Košarka, nogomet, smučanje, hokej, rokomet, atletika so športi, s katerimi se ukvarja največ ljudi in ki so tudi medijsko najbolj zanimivi. Zašli smo v krizo tako klubsko kot na reprezentančni ravni. Sprejeti bi morali strategijo prednostnih športov, kot so naredili Madžari, ki so na prednostno listo uvrstili pet šport, vse ostalo pa bo na ljubiteljski osnovi. Sicer pa, kaj so danes Jesenice? Vsi govorijo, da je amater premagal profesionalca, vendar ima ta amater urejeno življenje – zjutraj gre v službo, konča ob 15. uri, naredi nekaj zase in gre na trening. Ko pa si profesionalec v Sloveniji, greš zjutraj na trening, ga oddelaš, potem imaš čas za računalniške igrice in podobno, zvečer pa spet na trening. Imaš ogromno prostega časa, ki ga ne izkoristiš zase. Polprofesionalec pa ima zaseden ves dan.
Bila sva tudi na nacionalni televiziji in ji ponudila prenos državnega prvenstva. Vendar to RTV Slovenije ne zanima. Ona prenaša najrazličnejše športe, katerih gledanost je katastrofalna. Nje hokej ne zanima.
Model, ki ga poznamo iz Skandinavije.
Točno tako. V takem smislu bi se morala vzpostaviti strategija, ne pa kupčkanje denarja in porivanje desetih tisočih evrov sem ter tja. Treba je dati jasna navodila, česa se bomo lotili v državi pri športu. Reči je treba: Mi bomo podpirali dva profesionalna kluba v hokeju, nogometu, košarki in spet bomo imeli polne Stožice, polne nogometne stadione in polne hokejske dvorane. Vse ostalo pa bo na ljubiteljski bazi. Žal je tako.
Ampak take stvari je treba izpeljati takoj, drugače bo šel slovenski šport rakom žvižgat.
Se strinjam. O tem sem veliko razmišljal in naredil že nekaj predlogov, menim pa, da bo naš šport zašel v globoko krizo, če ne bomo naredili strateških premikov. Do zdaj smo vzdržali in se obdržali, toda družbena klima se je spremenila. Pred osmimi leti smo trošili s pomočjo kreditov, zdaj, ko je spet porast, pa ljudje ne zapravljajo več. Sistem se je spremenil in temu se bo moral prilagoditi tudi šport. In še nekaj, vse več slovenskih podjetij gre v tuje roke. Problem pa je, da teh tujcev ne zanima sponzorstvo slovenskega športa. Spremeniti je treba zakonodajo. Uvesti bi bilo treba olajšave pri davku na dobiček. Torej, kdor bi vlagal v pet, šest ali deset prednostnih športov, tisti bi imel davčno olajšavo. Potem nas ne bo treba skrbeti, kaj bo s sponzorstvom Žita, Pivovarne Laško ali Telekoma, ki je največji sponzor slovenskega športa. Če se bodo zaustavila sponzorstva pri Telekomu, se bo našemu športu res zelo, zelo, zelo slabo pisalo.
Koliko časa pa bo zveza v najslabšem scenariju potrebovala, da pride na zeleno vejo, da se znebi vseh dolgov?
Kaj sploh pomeni, da pride na zeleno vejo? To je bila glavna dilema na zvezi. Ali gotovino, 330.000 evrov, ki je bila v preteklih letih nakazana klubom, dati v poplačilo dolga in prepustiti klube samim sebi. Toda pred dvema ali tremi leti, ko se je začelo dogajati v Celju in ko sta Slavija in Triglav začela nastopati v ligi INL, bi se lahko zgodil kolaps klubov, saj klubi niso imeli sredstev. Takrat bi lahko dali 330.000 evrov v poplačilo dolgov, a ne bi imeli hokeja. Tudi v prihodnjih letih bo tako. Iskali bomo pravo mero med vlaganjem v hokej in poplačili dolgov. Ključno pa je to, da nam zaupajo. Nimamo izvršb, lahko dobimo kratkoročna posojila, ker vedno zagotovimo, da bomo vse poplačali. Nekaj pa je jasno, država, torej davčna uprava, in igralci morajo dobiti svoje. Vsi ostali, govorili smo z vsemi, trenerji, selektorji, dobavitelji, pa dobijo denar, ko pride.
Ali je sistem, po katerem tekmujejo naši klubi v ligah EBEL, INL, državnem prvenstvu, dober?
Tak sistem je potrdil strokovni svet. Vprašali so klube, ki se s tem strinjajo. Menim, da je športnikom v zadovoljstvo, da se merijo s konkurenco iz tujine. Po drugi strani pa je res, da bi Jesenice in Olimpija napolnile dvorano v Mariboru ali Celju. Tega morda manjka. Ampak zanimanje za državno prvenstvu se dviguje. Lep primer so tekme v Celju ali pa recimo finale na Jesenicah. Dejstvo pa je, da je v klubih kriza. To, kar se dogaja z Olimpijo, je posledično pripeljalo tudi do manjšega obiska v Tivoliju. Moralo bi biti vsaj tisoč gledalcev več. Sistem pa se mi zdi v redu – EBEL in INL. Je pa zanimivo, da na vseh področjih premagujemo Avstrijce. Imajo sicer močne klube, ki zmagujejo v ligi EBEL, vendar glavno vlogo igrajo tujci, domači pa si ne naberejo dovolj izkušenj. To, da je Triglav v tekmovanju do 16 let premagal Salzburg, se mi zdi eden večjih uspehov našega hokeja v tej sezoni.
Z mladimi res dobro delamo, vendar je ogromno stvari na plečih staršev. Tu se dela selekcija, še preden otrok stopi na led.
To je res. Hokej je drag šport. Za mlade je mnogo lažje, če igrajo nogomet, košarko ali rokomet, saj potrebujejo opremo, ki jo nosijo vsak dan. Hokejska oprema je draga in ne nosiš je vsak dan.
Pa bi zveza v tej smeri lahko kaj naredila?
Razmišljamo v smeri, da zveza ne bi več toliko podpirala članskih ekip, ampak bi podpirala klube glede na to, kakšen imajo pogon v mlajših kategorijah. Tudi v opremi, prevozih in financiranju trenerjev. Vemo pa, kako delujejo klubi – glavni vir financiranja so prispevki staršev.
Torej ne boste dajali več po 10.000 evrov za članske ekipe klubov, ki nastopajo v INL?
Zdaj razmišljamo drugače. Klubi imajo članske selekcije kolikor toliko urejene in stabilne. Razen Olimpije, pri kateri se še ne ve, kako bo s prisilno poravnavo, ampak ekipa bo igrala najmanj v ligi INL. Zveza pa mora pomagati predvsem mlajšim selekcijam. Seveda v nekem sistemu.
Iskali bomo pravo mero med vlaganjem v hokej in poplačili dolgov. Ključno pa je to, da nam zaupajo. Nimamo izvršb, lahko dobimo kratkoročna posojila, ker vedno zagotovimo, da bomo vse poplačali. Nekaj pa je jasno, država, torej davčna uprava, in igralci morajo dobiti svoje. Vsi ostali, govorili smo z vsemi, trenerji, selektorji, dobavitelji, pa dobijo denar, ko pride.
Koliko pa je še rezerve pri televizijskih pravicah in marketingu?
Televizijske pravice za Šport TV potečejo leta 2017. Bila sva tudi na nacionalni televiziji in ji ponudila prenos državnega prvenstva. Vendar to RTV Slovenije ne zanima. Ona prenaša najrazličnejše športe, katerih gledanost je katastrofalna. Nje hokej ne zanima. Verjetno je v vodstvu tudi kakšna osebna zamera. Sramota pa je, da ob vseh kritikah ni bila pripravljena prenašati spektakla na Jesenicah. Po drugi strani pa je to v redu, saj smo se zdaj z nosilcem pravic pametno dogovorili. Dela zelo dobro. Zdi se mi, da bomo tudi naprej, ko te pravice potečejo, nastopili skupaj kot partnerji.
Pa bomo še kdaj doživeli polne hokejske dvorane v Sloveniji? Ni televizija tista, ki gledalce odvrne od obiska tekem?
To je vprašanje za milijon dolarjev. Vse se začne pri kvaliteti. Če bomo imeli uspešna kluba, potem bodo tudi dvorane polne. Nekaj drugega pa je kultura obiska tekem. Vprašal bi se, kaj se dogaja v Ljubljani. Imamo veliko športnih površin, a je vse prazno. Še tri leta nazaj so bile Stožice na košarki, odbojki, tudi rokometu polne. Danes tega ni več. Tudi otrokom moramo privzgojiti ljubezen do športa. Najlažje jim je kupiti tablični računalnik, potem pa imaš ves dan mir. Tudi občine bi morale imeti strategijo, kako privabiti ljudi na športne prireditve. Manjša okolja bi morala spodbujati obiske tekem v državnem prvenstvu, Ljubljana pa bi morala imeti klube na mednarodni ravni – Olimpija v košarkarski evroligi, ACH v odbojkarski ligi prvakov, hokejska Olimpija v ligi EBEL, nogometna Olimpija v evropskem pokalu. Potem bodo ljudje začeli prihajati, ker bo to dogodek, kjer se ne sme manjkati. Tako kot bomo morali biti vsi na nogometni tekmi Slovenija – Anglija. To je dogodek, ki se ga moraš udeležiti. Ko bodo nogometaši Olimpije igrali z Liverpoolom, Chelseajem, Milanom in ostalimi, bodo ljudje prišli in potem se bodo navadili na šport ter počasi začeli hoditi tudi na tekme domačega prvenstva. Tudi v Ljubljani bodo morali na mestni občini spremeniti politiko športa.
