Tako kot še 24 fantov, s katerimi si slab mesec dni deli slačilnico, si bo tudi Mitja prizadeval, da tega občutka po akciji na Češkem ne bodo še naprej poznali le Tomaž Razingar, Robert Kristan, Marcel Rodman in Anže Kopitar. Oni so bili namreč del ekipe tudi leta 2005, ko je Sloveniji nazadnje (skupno pa drugič) uspelo obstati med najboljšimi 16 izbranimi vrstami na svetu.
A začetek našega pogovora s simpatičnim temnolascem se ni dotikal reprezentance, najprej smo se vrnili še k njegovi klubski sezoni. Prvič v karieri je sezono preživel na Češkem in dejal, da se je iz Mlade Boleslav domov vrnil z dobrimi vtisi. "Sezono bi označil kot uspešno," je z enim stavkom podčrtal tekmovalno leto. Dodal je sicer, da mu na začetku ni šlo najbolje, da je drugače dobro igral, a se točkovno to ni poznalo. "Kot tujec pa moraš dati nekaj več," se zaveda, nato pa je še priznal: "Malo sem že razmišljal o tem, da bi zamenjal klub, a januarja se je vse spremenilo, odprlo se mi je in to je bilo to."
VČASIH TE TUDI NE POPRAVIJO
Pred češko zgodbo je 32-letni Štajerec tri leta igral v Nemčiji. Dejal je, da so Nemci, kar zadeva navijaštvo, razred zase, glede hokeja je dodal, da je na Češkem hitrejši, izpostavil pa je velik plus. "Mesto je ravno dovolj veliko, se pravi je bolj majhno, ni gneče, ni vrveža, ki ga na primer doživiš v Pragi, ki je od Mlade Boleslav oddaljena pol ure. Tu sem se dobro počutil, imel sem možnost, da bi se vrnil v DEL, a sem se odločil ostati na Češkem," je razložil branilec, ki bo v deželi dobrega vojaka Švejka ostal še dve sezoni.
Angleščina tu ni priljubljena, ne govorijo je pogosto. S tega vidika Američani nimajo prednosti, mi pa jo imamo, ker jezik hitro osvojimo. Bolj radi nas imajo predvsem zaradi tega.
V ekstraligi je to sezono igralo rekordnih pet Slovencev, očitno je, da naše hokejiste v tem okolju cenijo. "Da, nas spoštujejo. Že zaradi jezika. Angleščina tu ni priljubljena, ne govorijo je pogosto. S tega vidika Američani nimajo prednosti, mi pa jo imamo, ker jezik hitro osvojimo. Bolj radi nas imajo predvsem zaradi tega," se je nasmehnil naš sogovornik, ki je jezik osvojil. V določeni meri. "Nekaj znam. Ko se pogovarjaš s soigralci, te včasih ne popravijo, če govoriš napačno, in potem je malo neprijetno," se je še enkrat nasmehnil.
Pri tekmecih gre še vedno za vrhunske igralce, a kot ekipa, to si upam trditi, smo med najmočnejšimi v ekipnem duhu, in to mora biti ta naša gonilna sila.
Da mu na Češkem ni bilo dolgčas, je poskrbel tudi soigralec tako na klubski kot reprezentančni ravni Luka Vidmar. "Bilo je fino, še posebej v tistih časih, ko so me v klubu malo zafrkavali, in obratno, ko so potem njega. Ob hokeju sva imela tudi svoj čas v najinem svetu, kjer sva službo pustila ob strani," se je znova široko zasmejal Mitja, ki bo zdaj zaigral na svojem 11. SP.
Ker je Mlada Boleslav v ekstraligi izpadla v četrtfinalu, se je Mitja v Maribor vrnil že pred začetkom priprav za SP, za katere pravi, da so bile dobre. "Ni bilo nekih sprememb, navsezadnje pa niti ne vem, zakaj bi jih delali, če vse že nekaj let dobro deluje. Vse je urejeno in v najlepšem redu," nam je zagotovil.
Kot vsakemu športniku mu je bilo najbolj všeč igranje tekem, toda: "Nasprotniki so bili toliko slabši, da smo nekatere stvari kdaj delali po svoje, ker nam je to omogočal tekmec. Ko je bil čas za to, nam je trener seveda povedal, kaj je narobe, in tako naprej. Zdaj, na zadnji tekmi pa bo tekmec pravi, da bomo spoznali, kje res smo," je Mitja še nekaj besed namenil generalki z Nemci.
Na prvem treningu so ploščki skakali malo bolj čudno, mogoče so bile zaradi njega roke malo bolj trde.
NAJMOČNEJŠI V EKIPNEM DUHU
Z mnogimi risi smo se v teh dneh pogovarjali o tem, kaj so se naučili na preteklih prvenstvih, da bodo te izkušnje letos obrnili sebi v korist. Tudi z Robarjem. "Kar se je spremenilo, je to, da posamezniki igramo v boljših ligah. To bi moral biti plus, ker smo navajeni na težje tekme. Ni več tako, kot je bilo, ko smo imeli v glavah, da s tem in tem ne moremo igrati, da bomo tako ali tako izgubili. Gledali smo z velikimi očmi. Zdaj vseeno spoznavamo, da lahko igramo na višji ravni. Seveda gre pri tekmecih še vedno za vrhunske igralce, a kot ekipa, to si upam trditi, smo med najmočnejšimi v ekipnem duhu, in to mora biti naša gonilna sila. Ne smemo kazati prevelikega spoštovanja. Da, ta je še vedno prisoten, a ne toliko, da ne bi dovolj cenil sebe," je razglabljal Mitja, ki si še zaradi enega razloga želi pustiti boljši vtis v Ostravi – pripravljalnih tekem s kvalitetnejšimi tekmeci. "Francozi, Nemci, Danci igrajo dosti težje tekme. To bi našemu vodstvu olajšalo delo, da bi se lahko dogovorili za kakšno močnejše srečanje. Zdaj nas še vedno obravnavajo kot take, da pridemo, malo pogledamo in spet izpademo."
ČUDNO SKAKANJE PLOŠČKOV
Naslednje vprašanje se je nanašalo na Anžeta Kopitarja, njegovo prisotnost v taboru risov in na kakršnokoli morebitno spremembo. "Na prvem treningu so ploščki skakali malo bolj čudno, mogoče so bile zaradi njega roke malo bolj trde," se je zasmejal Mitja in dodal: "Sicer ni neke razlike, saj se že tako ali tako dobro poznamo, zato ni nekaj posebnega."
Slovenija je v Sočiju spisala najbolj uspešno poglavje hokejske reprezentance, v Ostravo se odpravlja v zelo podobni postavi. Ali vzdušje spominja na tisto februarsko? "Ker smo v pripravljalnem obdobju, je ozračje še vedno malo drugačno, kot bo na prvenstvu. Klapa je ista in ne vidim razloga, da ne bi bilo tako, kot je bilo v Sočiju. Naredili bomo vse, da bi bili tudi na Češkem uspešni, vendar moramo biti v prvi vrsti osredotočeni na to, da si zagotovimo obstanek. Ko si ga bomo, pa se lahko zgodi marsikaj," je še dejal Mitja Robar.
