Če je preteklo soboto, ko je v Podmežakli potekal drugi obračun finala, na tribunah sedelo in stalo dobrih tri tisoč navijačev, danes ob 19.30 zaradi ponedeljkovega dogajanja v Tivoliju pričakujemo še večjo gnečo. Železarji so si pred dvema nočema z drugo zmago v seriji priborili zaključni plošček in tekmece iz Ljubljane potisnili na rob prepada.
ČETRTA TEKMA FINALA
JESENICE - OLIMPIJA
SREDA, 19.30
Oba trenerja sta v preteklem tednu drug za drugim kristalno jasno izpostavljala, da moramo vsi vedeti, igralci, mediji, navijači, da bo pokal dvignilo tisto moštvo, ki bo drugo prehitelo za eno zmago. Na tak način sta ali mirila ali vzpodbujala svoje varovance. "Ni še konec," je bilo večkrat slišati iz obeh taborov.
Zadnji korak je najtežji. Tekmec je pritisnjen ob steno, voda mu teče v grlo, vemo, da bo napadel z vsemi močmi, kar jih ima.
NIK ZUPANČIČ
Večjo samozavest ima zdaj rdeča četa. Po drugi zmagi smo se pogovarjali s strelcem dveh golov Alešem Remarjem. "Glavna razlika med sobotno in ponedeljkovo tekmo je le ta, da smo dali štiri gole, v igri ni bilo razlike, držimo se našega sistema, kažemo večjo željo kot Olimpija, kar posledično pripelje do dobre igre, ta pa do zmage," je dejal jeseniški napadalec.
Njegovim besedam o želji lahko samo prikimamo. Pa dodamo še premetenost, pametnost, karakter, tudi te vrline so pred četrtim bojem pošteno na strani čete Nika Zupančiča. "Karakter na takih tekmah, v končnici pa še posebej, pride do izraza. Predvsem ob taki izenačenosti na igrišču," je dejal Zupančič, ki se je na kratko ozrl v drevišnji boj: "Zadnji korak je najtežji. Tekmec je pritisnjen ob steno, voda mu teče v grlo, vemo, da bo napadel z vsemi močmi, kar jih ima."
Remar je pristavil: "Prvi ali zadnji korak sta najtežja. Toda če se bomo s tem obremenjevali, ne bo dobro. Odigrati moramo še eno dobro tekmo; dober mora biti začetek, vsaka menjava, vsaka tretjina. Če bomo igrali kot v ponedeljek, bomo bolj uspešni v realizaciji. Če bo tako, se nimamo ničesar bati."
HOČEVAR: POPRAVNEGA IZPITA NI VEČ
Na drugi strani hodnika tivolske dvorane je vzdušje seveda še malo bolj napeto. Če so bile po prvem porazu besede izgovorjene z lahkotnim tonom, se je to po drugem spremenilo. "Kaj se je zgodilo? To morate vprašati igralce, ki jih prvih 20 minut ni bilo na ledu," je razočarano razlagal Fabian Dahlem in nadaljeval: "Poskušal sem jih pripraviti, načrt igre imamo, poznajo ga. Pozneje je bilo boljše, a ni dovolj, če igraš le 35, 40 minut. Šestdeset minut prinaša pokal."
Napadalec zeleno-belih Matej Hočevar se kar ni in ni mogel nehati čuditi: "Nikakor ne moremo prebiti nevtralne tretjine. Drugače, kot da bomo plošček pošiljali za hrbte njihovih branilcev in v našo napadalno tretjino pridrsali z visoko hitrostjo, ne bo šlo. Več kot očitno ga v napad ne moremo pripeljati."
Popravnega izpita ni več. V sredo bo treba umreti na ledu. Upam, da bomo serijo še pripeljali domov.
MATEJ HOČEVAR
Hočevar izgovorov v slabi igri ni iskal v zakulisju. Tu merimo na dogajanje na ravni uprave kluba, finančne težave, stavke igralcev in tako dalje. "Fantje živimo za to, da bi igrali hokej, izgovorov ne sme biti. Vsak je dovolj star, ve, zakaj gre, kako se mora pripraviti na vse to," je zatrdil Matej: "Popravnega izpita ni več. V sredo bo treba umreti na ledu. Upam, da bomo serijo še pripeljali domov."
"Hočete vedeti moj načrt za igro, kako bomo igrali?" nas je vprašal Dahlem, potem ko smo ga mi vprašali, kako bodo Ljubljančani pristopili k bitki za biti ali ne biti. Po kratkem premoru je dodal: "Moji fantje se bodo borili 60 minut, to bo hud večer, za nekatere ljudi tudi slab."
