Črni panterji so iz Tivolija odšli s tremi točkami, zadovoljni s tem dosežkom, veliko manj pa s svojo igro. Graz se je že več krogov pred koncem rednega dela tako kot Olimpija in Innsbruck znašel v skupini moštev, ki se neposredno v končnico ne morejo uvrstiti, zato jih od 22. januarja dalje čakajo boji v kvalifikacijski skupini, iz katere bosta po desetih krogih med najboljših osem napredovala še dva kolektiva.
V Gradcu, kamor se je z družino – Alešu, njegovi ženi in dveletnemu sinu se je pred tremi meseci pridružila še dojenčica – preselil na začetku lanskega novembra, se počuti dobro. Kar zadeva njegovo službo, vtisi niso ravno najboljši, saj želi igrati v končnici, ki je Graz še nima zagotovljene. Tudi nad svojo formo ni navdušen. "Nisem najbolj zadovoljen, zagotovo bi bilo lahko veliko bolje, če sem samokritičen. Nekaj časa imam še, da se izboljšam. Vsekakor se vse do konca ne bom vdal," je iskreno dejal 34-letni Jeseničan.
Pri črnih panterjih mu je vsekakor všeč, da ima v slačilnici še enega Slovenca, Sabahudina Kovačevića, za čigar družbo je zelo hvaležen. Pravi, da se je vedno lepo s kom pogovarjati še o čem drugem, ne le hokeju. Tudi na trenerskem mestu ima Graz Slovenca, a Ivo Jan našima branilcema prav nič ne prizanaša. "Trener je trener. Slovenec, Kanadčan, Avstrijec. Delaš to, kar reče, z naše strani ni niti boljše niti slabše," je nadaljeval naš sogovornik, ki se je konec jeseni po petih sezonah vrnil v ligo EBEL.
ALEŠ KRANJC
Datum rojstva: 29. 9. 1981
Višina/teža: 182/91
Igralno mesto: branilec
Letošnja statistika:
– Chomutov (Češ): 8 tekem, 0 točk; +1
– Graz (Avt): 19 tekem, 6 točk (0+6); –7
Klubi: Jesenice mladi, Jesenice, Vienna, Alba 19 (oba EBEL), Češke Budejovice (Češ), Köln (DEL), Krasnodar (Rus), Södertälje (Šve), Chomutov (Češ), Graz (EBEL)
NE MOREM REČI NIČ SLABEGA
Sezono je otrok jeseniške hokejske šole začel na Češkem, v ekstraligi, pri Chomutovu, kjer pa so se mu za sodelovanje zahvalili malo po polovici novembra. Ni bil edini.
"S to izkušnjo sem bil kar zadovoljen, oni pa niso bili. Zdaj sta v moštvu od vseh tistih branilcev, ki smo sezono tam začeli, ostala le še dva. Trener je veliko menjal igralce, bil je precej impulziven, z danes na jutri se je lahko veliko stvari spremenilo, ampak vseeno ne morem reči nič slabega. Bil sem zadovoljen, zdelo se mi je, da smo dobro igrali, a on je vse skupaj videl drugače in to moraš vzeti tako. Liga je na visoki ravni, igralci so dobri in v taki situaciji vedno lahko pride do tega," je razlagal Aleš, ki je zatrdil, da bi se, če bi mu to ponudili, takoj vrnil na Češko.
O februarskem zboru dvomi
Zaradi neurejene klubske situacije ga selektor Nik Zupančič na novembrski, prvi reprezentančni zbor v sezoni 2015/16 ni povabil. Naslednji bo sledil kaj kmalu, risi se bodo spet zbrali 8. februarja, a vprašanje je, ali bo Aleš Kranjc nanj prišel. "Zbor bo ravno med drugim delom lige EBEL, kjer se bodo borili za končnico, in zdaj smo resnično veliko bolj osredotočeni na klubsko dogajanje. Žal moramo biti. Vedno se veselimo igranja za reprezentanco, tu ni nikakršnega vprašanja, upajmo, da bomo lahko šli, a pustimo času čas," je dejal Aleš.
Za Kranjca ta češka izkušnja ni bila prva v karieri. V sezoni 2011/12 je prvič zaigral v ekstraligi, za Češke Budejovice. "Uh, takrat je bilo veliko težje. Iz lige EBEL sem prišel v svet, kjer je bilo vse hitrejše, boljše; zdaj, z več izkušnjami, mi je bilo gotovo lažje igrati. Dobro sem se počutil, dobro smo trenirali in tudi rezultati so bili dobri, je pa bil naš trener res tak, da ga je lahko zmotila samo kakšna malenkost, pa je bil sposoben nemudoma zamenjati igralce. Klub ima sicer nekaj vrhunskih napadalcev, ki imajo vedno glavno vlogo, vse druge, ki so okoli njih, pa dejansko menja kot po tekočem traku," je kaprice glavnega trenerja Chomutova še enkrat izpostavila graška 28-tica.
V TEM NISEM SAM
Že lani Kranjc ni imel ravno prijetne sezone. Selil se je v Rusijo, pa na Švedsko, se večino sezone ukvarjal s poškodbo rame ... Tudi ta sezona je zanj precej pestra, a z lansko se vendarle ne more primerjati. "Poškodbe so le slabše," je umirjeno zatrdil. "Če si poškodovan, je veliko slabše. Če te selijo sem in tja … Ne vem, ali se kdo res počuti udobno v taki situaciji. V hokeju je žal tako, tega je vedno več, tudi drugi imajo podobne težave, v tem nisem sam. Nimaš kaj. Iz vsega lahko samo poskušaš potegniti kar največ, se kar najbolje vsemu prilagoditi, in to čim hitreje, čeprav to ni preprosto. A kaj 'češ," je skomignil z rameni.
VSAK IMA SVOJO ZGODBO
Na koncu smo ga povprašali, ali se mu vseeno zdi, da se je status za slovenske hokejiste na Češkem kakorkoli izboljšal, glede na to, da imamo v tej hokejski deželi vedno več igralcev. "Vsak posameznik ima svojo zgodbo in še vedno je tako, da nas je na Češkem igrala le peščica. V 14 klubih igra po 30 igralcev, torej okoli 500 hokejistov igra v tej ligi, za tistih nekaj Slovencev, verjemite, se jim 'fučka'. Vsak se na koncu bori po svoje. Odvisno je od tega, kako padeš v sam sistem, kako se ti tudi posreči. Liga je res dobra, igralci so dobri, definitivno ne moreš biti od vseh stokrat boljši. Tu so tudi igralci iz lige KHL, ti so vidno boljši, imajo drugačne izkušnje, medtem ko mi teh nimamo. Lahko igraš, prispevaš svoje, malo te mora spremljati tudi sreča. Super je sezono začeti s kakšno točko, dvema, da si ustvariš boljši vtis pri trenerju, pa ti potem steče. Lahko pa se obrne in gre v drugo smer, kar se je zgodilo že marsikateremu igralcu," je še zaključil hokejski olimpijec.
