Da bomo ob Klemnu Pretnarju (Vienna), Luki Gračnarju (Salzburg) in Maticu Podlipniku (Bolzano, preizkušnja) v razširjenem avstrijskem prvenstvu to sezono spremljali tudi Panceta in Verliča, je bilo jasno že marca oziroma aprila, ko sta Žiga in Miha podpisala pogodbi z VSV-jem iz Beljaka.
Olimpija dobro ekipo, borbeno, mislim, da vsako tekmo fantje pustijo srce na igrišču, igrajo do zadnje sirene, tako kot morajo. Nihče jim ne more ničesar očitati.
V nedeljo se je avtobus tega moštva na drugo stran Karavank podal z zmago, a le dve točki po prvih dveh tekmah gotovo nista zadovoljili moštva z avstrijske Koroške. "Začeli nismo slabo, po porazu z Dornbirnom smo vedeli, da moramo v nedeljo igrati ravno obratno, kar nam je uspevalo. A Olimpija ni popustila, fantje so igrali, se borili vse do konca, zelo so nam otežili delo, hvala bogu je bila sreča na koncu vseeno na naši strani, ampak s tako igro … Veliko stvari bo treba še popraviti, če bomo hoteli konkurirati močnejšim ekipam v ligi," je v nedeljo zvečer pred slovensko sedmo silo razlagal eden od novincev v slačilnici Beljačanov Žiga Pance, ki pravi, da se v Beljaku zelo dobro počuti. "Za zdaj je v redu. Ekipa je nas novince dobro sprejela, tako ali tako pa praktično pol ekipe poznam že od prej, zato je bilo do zdaj vse super. V drugem klubu je lažje začeti, ko imaš zaledje, ko že poznaš trenerja ter nekatere igralce. Ker je tu še Miha, je vse še lažje," je svoje vtise v novem okolju opisal 26-letni Ljubljančan.
DRUGAČNI OBČUTKI OB ZMAGI
Beljak je gotovo eno od večjih hokejskih mest, v katerih igrajo moštva iz lige EBEL, a vseeno finančno še zdaleč ni na ravni najbogatejših klubov lige, recimo Salzburga in Vienne. "Tega sem se seveda dobro zavedal, še preden sem v Beljaku podpisal pogodbo. Razpolagati moramo s tem, kar imamo, tako pač je. Naš cilj je kot vsako leto končnica, mislim, da je Beljaku to uspevalo v zadnjih letih, potem pa je tako ali tako vse mogoče. Seveda merimo na to, da bomo imeli dolgo sezono, kako bo, bomo pa še videli," je dejal otrok Olimpijine hokejske šole, ki je v nedeljo poskrbel, da je njegov matični klub izgubil. "Občutki glede tega so seveda malo mešani," se je nasmehnil.
To je težko preboleti. Gre za denar, ki smo ga zaslužili, a če bo to pomagalo klubu, da se postavi na noge ... Bomo videli.
"Lepo je zadeti in odločiti tekmo, a v dvorani, ki jo imam za svojo domačo, te prežamejo tudi malo drugačni občutki kot samo veseli," je priznal nekdanji napadalec Bolzana, ki je v sezoni 2013/14 z Italijani dvignil pokal prvaka lige EBEL, na odločilni tekmi pa je prav Žiga dosegel gol za naslov.
UPAM NA PRAVO SMER
V nadaljevanju našega druženja smo se z Žigo še malo zadržali pri Olimpiji, med drugim nam je zaupal svoje mnenje o trenutnem moštvu iz Spodnje Šiške. "Na splošno gledano – imen ne bi rad izpostavljal – ima Olimpija dobro ekipo, borbeno, mislim, da vsako tekmo fantje pustijo srce na igrišču, igrajo do zadnje sirene, tako kot morajo. Nihče jim ne more ničesar očitati."
Presrečen sem, da se je vrnil k hokeju. Ko je izrazil željo, da bi spet igral, sem bil zelo vesel. To je bila prava odločitev.
Pa prisilna poravnava kluba? "Ne vem, kaj sploh reči. Super je, da bo na tak ali drugačen način Olimpija izplavala iz minusa. Upam, da se bodo zdaj postavili novi temelji oziroma da bo šla pot v pravo smer in da ni bila poravnava nekaj, kar je 'šlo samo naključno skozi', in se bo potem zgodba vrnila na stare tirnice. Verjamem, da si bo klub opomogel, da bo to tista stara Olimpija, kot je bila pred leti, in da bo Tivoli ponovno poln," je razpredal Žiga.
Hannu Järvenpää je bil velik jeziček na tehtnici
Ker se je Pance pridružil Beljaku, je znova dobil priložnost, da sodeluje s trenerjem Hannujem Järvenpääjem, ki je na Žigo veliko računal že, ko sta bila oba pri Olimpiji. Žiga pravi, da se ni skoraj nič spremenil. "Še vedno je isti, kot se ga spomnim iz tistih časov. Moram reči, da ga tu vsi, od a do ž, neizmerno spoštujejo," je dejal. Koliko pa je bil Finec "kriv", da se je odločil za Beljak? "Po koncu sezone me je nekajkrat poklical, večkrat sva se pogovarjala, razložil mi je določene stvari. Rekel bi, da je bil velik jeziček na tehtnici, ko sem se odločal," je priznal Pance.
Klub izpod Rožnika ima sicer do njega točno 24.571 evrov dolga, kar ga uvršča na drugo mesto lestvice hokejistov upnikov, pred njim je s 30 tisoč evri le Matej Hočevar. Če bo šlo vse po načrtih, bo na Pancetov bančni račun čez štiri leta kapnilo 4914 evrov. Slabih 20 tisoč manj, kot je zaslužil pri zeleno-belih. "To je težko preboleti. Gre za denar, ki smo ga zaslužili, a če bo to pomagalo klubu, da se postavi na noge … Bomo videli."
OD PRVE MINUTE
GA JE PREPRIČEVAL
Žiga se v Beljaku dobro počuti tudi zunaj ledene dvorane, povedal nam je, da živi ob Baškem jezeru. "Tu mi je veliko bolj všeč kot v središču mesta, saj se lahko po treningih umaknem od vsega dogajanja."
Zaradi bližine Slovenije bo proste dneve verjetno izkoriščal za obisk Ljubljane. "Lepo je iti domov, da si malo zbistrim glavo, da zamenjam okolje. Verjetno bom proste dni res v večji meri izkoriščal za to," se že veseli starejši od bratov Pance, ki je imel to poletje še en razlog več za dobro voljo kot sicer.
Pred slabim letom, natančneje konec oktobra, ko smo se z njim po tekmi Olimpije in Bolzana pogovarjali na hodnikih dvorane Tivoli, je Žiga več stavkov namenil tudi mlajšemu bratu Ericu, ki je pri 23 letih napovedal slovo od hokeja in s tem razžalostil tudi brata. Danes je stanje drugačno, Eric se znova podi po ledu, kar veseli tudi Žiga. "Zdaj mi ni žal," se je široko nasmehnil: "Presrečen sem, da se je vrnil k hokeju. Ko je izrazil željo, da bi spet igral, sem bil zelo vesel. To je bila prava odločitev. Kot sem povedal že pred letom, nesmiselno se mi zdi zavreči 20 let garanja in vsega drugega zaradi takih in drugačnih stvari," je še enkrat zatrdil in nam odgovoril še na vprašanje, ali je imel pri Ericovi novi odločitvi tudi sam kaj prstov vmes. "Od tiste minute, ko se je odločil, da hokeja ne bo več igral, sem ga prepričeval o nasprotnem. A to je bila njegova odločitev. Očitno je moral pri sebi premislili in vse premleti, mislim, da se je zdaj pravilno odločil," je še dodal Žiga, ki že komaj čaka, da svojega brata vidi na kakšni tekmi. "Če ne bom šel na tekmo v Ljubljani, pa se bom gotovo zapeljal na kakšno tekmo Slavije, ko bo igrala v Avstriji," je zatrdil naš sogovornik.
