Bil je na olimpijskih igrah, zdaj se bori s hudo boleznijo, s katero ljudje živijo zgolj tri leta!

Dvakratni olimpijec v zadnjih letih bije boj z neusmiljeno boleznijo, okvaro živčnega sistema, z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). V želji, da bi pomagali Alešu, bo Hokejska zveza Slovenije celoten prihodek od prodanih vstopnic, ki bodo pred tekmo na voljo na blagajni Ledene dvorane na Bledu po ceni zgolj 6 evrov, namenila družini našega nekdanjega risa za pomoč pri zdravljenju.

Aleš Kranjc – Gringo, #28. Dolgoletni član slovenske hokejske reprezentance, za katero je odigral 198 tekem, prispeval 25 golov in 46 podaj. V bogati karieri je med drugim igral tako za Jesenice kot za Olimpijo, neizbrisen pečat je pustil v klubih v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, v Rusiji, na Madžarskem. Aleš Kranjc, nekdanji odličen hokejski igralec, danes pa velik borec proti neusmiljeni bolezni – ALS. Bolezen, ki je kruta, bolezen, ki ljubečemu očetu dveh otrok in predanemu možu ženi Andreji, šteje dni življenja, ki je bilo tako polno in prevzeto z optimizmom še nekaj časa nazaj.

Aleš se je rodil 29. julija 1981, širša športna javnost ga pozna po izvrstnih predstavah na hokejskih ploskvah. Velja za umirjenega, tihega, skromnega, a vedno igralca na pravem mestu, branilca, ki si ga je na ledu ob sebi želel imeti vsakdo. Bil je nepogrešljiv član slovenske hokejske reprezentance, del zgodovine na olimpijskih igrah v Sočiju in Pjongčangu. Ko se je pred tremi leti že spogledoval s koncem svoje kariere, ko je v dresu Olimpije osvojil trojno krono, pa se je v sezoni, ki je sledila, vse začelo podirati.

V svojih najlepših letih, po rojstvu sina in hčerke in proti koncu svoje dolge in uspešne kariere, je pri 39 letih težko zbolel in je bil primoran svojo kariero predčasno prekiniti oz. končati. Življenje se je začelo obračati na glavo, Alešu in njegovim najbližjim je pot prekrižala zelo težka bolezen, ki je ni pričakoval nihče. Prišla je tiho, a udarila premočno. Tam, kjer je za Aleša najhuje – uničila mu je gibanje. Uničila mu je možnost nadaljevanja športne kariere, a še huje – uničila mu je možnost preživljanja časa zunaj, v naravi, v hribih, na ledu, na kolesu s svojima otrokoma. Dve leti je z ženo Andrejo in s pomočjo zdravnikov odkrival kaj se sploh dogaja z njegovim telesom. Čas pa je neusmiljeno tekel, moči v Aleševem telesu je bilo vse manj, gibanje vse bolj omejeno. Po dveh letih pregledov, testiranj in domnev pa je le prišlo do potrjene diagnoze – ALS.

Po dolgih mesecih in neprespanih nočeh in branjem na tisoče člankov, kako le pomagati Alešu, je pred kratkim izza temnih oblakov, po besedah njegove žene Andreje, le posijal žarek upanja, da bi mu lahko pomagala klinika v ZDA, specializirana za zdravljenje točno te bolezni in daje veliko upanja vsem pacientom. Zdravljenje je poizkusno in ne zagotavlja, da pomaga vsem, a zagotavlja upanje – upanje, da pomaga ravno Alešu, da se bolezen ustavi!

Stroški zdravljenja so pričakovano zelo visoki in jih skupaj z družino ne more pokriti sam. Po nagovarjanju žene in bližnjih prijateljev se je, skromen kot je, s težkim srcem le odločil, da se obrne na pomoč.

*ALS – Bolezen, poznana tudi kot “Lou Gehrigova bolezen” povzroča postopno propadanje in odmiranje motoričnih nevronov, ki uravnavajo mišično dejavnost in pripelje do popolne paralize. Bolezen povzroči odmiranje vseh mišic, kmalu tudi sposobnost govora, hranjenja, dihanja,… Ker bolezen hitro napreduje, je življenje z njo zelo kratko, pričakovana doba je nekje do treh let.