Uvod v prvenstvo je za vami, izgubili ste uvodni srečanji. Kako bi ocenili predstavi proti Belorusiji in Rusiji?
Proti Rusom smo pokazali boljšo predstavo, a na koncu imamo na lestvici še vedno nič točk, kar nam prav veliko ne pomaga. Z igro proti Rusom smo lahko zadovoljni, če jo primerjamo s srečanjem z Belorusi, ampak na začetku smo znova zamočili. Ne vem, kaj se zgodi in zakaj se zgodi. Tega si enostavno ne smemo privoščiti. Vemo, kako dobri so Rusi in da res izkoristijo vsako priložnost. Proti koncu srečanja je bila naša igra veliko boljša, videli smo, da lahko z njimi igramo, a žal smo bili prekratki.
Vaša prva tekmeca prihajata iz nekdanjega sovjetskega prostora, kako bi ju primerjali? Proti komu je bilo lažje igrati?
Rusi in Belorusi igrajo podobno, igrajo vzhodni slog hokeja, tehnično so zelo podkovani, močni na palici, telesno vrhunsko pripravljeni, nam pa manjka še nekaj discipline v igri oziroma bi morali stati bolj skupaj in si še bolj pomagati, da bi jim lahko parirali.
Pozna se odsotnost vsakega igralca, a navsezadnje igramo kot ekipa in poskušamo nadomestiti tistega, ki manjka. Taka stvar ne bi smela biti izgovor za poraz.
Ste imeli igralci pred tekmo z Rusijo sestanek, na katerem ste ugotavljali, kaj se je z vami dogajalo na prvi tekmi?
Seveda smo se pogovarjali, vemo, da lahko igramo veliko bolje, kot smo v soboto. Rekli smo si, da nimamo kaj izgubiti, da moramo narediti korak naprej, drug drugemu pomagati, to je, da ne čakamo soigralca, kaj bo naredil, ter da moramo boljše izkoriščati svoje priložnosti.
Katere so največje slovenske rezerve za nadaljevanje turnirja?
Poenostaviti moramo igro v nevtralni tretjini. Danes smo dosegli prva dva zadetka praktično z eno podajo, s katero smo vrgli s tirnic celoten ruski napad. Začeti moramo delati to, videli smo, da lahko. Zadetkov se v hokeju ne dosega več na prazen gol, temveč se dosegajo grdi goli, s pometanjem pred vrati. To je to.
Zaradi bolezni Jana Urbasa je na obeh tekmah prišlo do rošad v peterkah. Najprej ste igrali z Marcelom Rodmanom in Tomažem Razingarjem, proti Rusom ste se borili skupaj z Alešem Mušičem in Kenom Ograjenškom. Koliko na vašo igro vplivajo te spremembe? Kako ste zadovoljni sami s sabo?
Spremembe v napadih so sestavni del hokeja, treba se jim je prilagoditi in mislim, da sem tako kot tudi vsi ostali že zelo prilagodljiv glede tega. S tistimi, s katerim igraš, se pred tekmo pogovoriš, kaj, kako in zakaj, in poskušaš odigrati po najboljših močeh. Pozna se odsotnost vsakega igralca, a navsezadnje igramo kot ekipa in poskušamo nadomestiti tistega, ki manjka. Taka stvar ne bi smela biti izgovor za poraz.
Strelsko bi rekel, da mi gre, a vsak od nas, seveda tudi jaz, bi vse gole zamenjal za zmagi.
Prvi tekmi ste odigrali v razmiku le 17 ur, do naslednje v torek popoldne s Slovaki imate precej časa za počitek. Verjetno vam bo pošteno prijal?
Zelo. Pred naslednjo tekmo imamo skoraj dva dneva za regeneracijo. Upam, se bo v tem času v ekipo vrnil tudi Jan Urbas, ki bo v nadaljevanju ekipi gotovo dal dodatno moč, energijo. V pripravi na novo srečanje bomo morali dati spet glave skupaj in pogledati, kaj je šlo narobe, upam, da se bomo na napakah česa naučili in prikazali še boljšo igro.
Kaj bi lahko že danes povedali o slovaški reprezentanci? Koliko vas pred tem dvobojem hrabri predstava iz Sočija?
Upamo in šli bomo na to, da bo končni razplet enak, kot je bil na olimpijskih igrah. Vemo, da jo lahko premagamo, a tudi, da prav nič ne bo prišlo samo od sebe. Morali bomo garati, pomagati vratarjem, moramo biti bolj odločni v obrambni tretjini pri odbitih ploščkih in izkoristiti kakšno priložnost več.
Zadetkov se v hokeju ne dosega več na prazen gol, temveč se dosegajo grdi goli, s pometanjem pred vrati.
V Ostravi vas spremlja ogromno slovenskih navijačev. Jih fantje opazite, slišite?
Seveda. Mislim, da se tudi oni trudijo na vse pretege, da bi nam pomagali, da bi bili dodaten igralec, da bi nam dali dodatno energijo. Gotovo je lepo igrati v takem ozračju, pred skoraj polno dvorano, to ti da dodatnega zagona in upam, da jih bo v prihodnje še več.
