Verjamemo, da slovenskim hokejskim navijačem ime Tony Hand verjetno ni znano, čeprav smo ga mnogi videli igrati tudi v živo. Škot je bil del reprezentance Velike Britanije, ko je ta leta 2007 igrala na SP divizije 1, ki ga je gostil ljubljanski Tivoli, in ravno po tem turnirju se je Hand poslovil od izbrane vrste svoje dežele.
Letos aprila je naredil podobno potezo, a radikalnejšo kot pred osmimi leti – drsalke je obesil na klin. Nič posebnega, lahko rečemo, vsako sezono se za isto odloči množica mož, ki se leta in leta podijo po ledu, toda Tony Hand vseeno izstopa iz te množice in je nekaj posebnega, saj se je živa legenda otoškega hokeja za igralski pokoj odločila v svojem 48. letu in za sabo pustila redkokdaj videno kariero.
PRVA TEHTALA "CELO TONO"
Preden je mrežo tresel kot za stavo, še bolj pa s podajami pri tem pomagal soigralcem, preden so mu znova in znova namenjali stoječe ovacije, preden je zanimanje zanj pokazal Edmonton, je bil Tony fantič, ki je preprosto oboževal hokej. Vsak dan je kot otrok hodil ali tekal slabih deset kilometrov, da je lahko stopil na led. Odraščal je v eni najbolj zloglasnih soseščin Edinburgha Muirhousu, svoj mir pa našel zgolj na ledu in s palico v roki. Njegova prva resna je stala le nekaj funtov, ki jih je zaslužil sam in plošček tako lahko krotil z leseno palico legendarne znamke Koho, ki je v primerjavi z današnjimi tehtala "celo tono".
Trdo delo se je Tonyju hitro obrestovalo in le mesec po 14. rojstnem dnevu je zaigral za člansko moštvo Fife Flyers, kamor so ga zaradi primanjkovanja igralcev posodili iz matičnega kluba Murrayfield. Malo trenerjev bi se odločilo za tako potezo, a najstnik je bil od nekdaj nekaj zelo posebnega in v sezoni 1981/82 je leta 1967 rojeni hokejist debitiral v najboljši britanski ligi, se pogumno zoperstavil tudi dvakrat močnejšim možem in tako začel pisati unikatno zgodbo.
POTEGAVŠČINA, KI TO NI BILA
"On je najboljši izdelek britanskega hokeja in tudi njegov najboljši ambasador, kar bi si jih lahko želeli. Je resnično edinstven," je nekdanjega varovanca opisal nekdanji selektor VB Paul Thompson.
Kot neobremenjen najstnik je v Murrayfieldu lahko igral sproščeno ter s svojo igro in veščinami navduševal navijače. Devetnajst let po rojstvu je leta 1986 Hand prejel prav poseben klic, na drugi strani telefonske zveze mu je glas govoril, da ga pričakujejo v Edmontonu. Smejal se je in mislil, da gre za potegavščino. Tony ni podrobno spremljal lige NHL in ni vedel, kako deluje sistem nabora najboljše lige na svetu, po tem klicu pa je to hitro spoznal.
Kot se je izkazalo, je Oilerse nanj opozoril nekdanji enhaelovec Garry Unger, ki je občasno kot oglednik delal za Edmonton. Ta je kariero je sklenil na Otoku, kjer Tonyja ni mogel spregledati.
ZA GRETZKYJEM NAJBOLJ INTELIGENTEN
Handovo ime so sicer na tistem naboru izrekli kot povsem zadnje, v 12. krogu, kot 252. po vrsti, in tako se je koščeni, le 74 kilogramov težki najstnik vpisal v zgodovino. Spominja se, da je na trening kamp odšel sproščeno, in pravi, da ga je spremljalo sicer boleče spoznanje, da se v Kanadi ne bo dolgo zadržal, a zaradi tega ni zganjal panike.
Tony je v Edmontonu preživel celoten 14-dnevni trening kamp in šele po koncu so ga izbrisali s seznama igralcev, ki so se prebili v ekipo NHL. Že prvi dan je Tony na treningu zlomil svojo edino palico, najstnika pa se je na srečo usmilil branilec Marty McSorley, ki mu je posodil eno od svojih.
A zgodilo se je ravno obratno od pričakovanega, pri Oilersih so ga še kako opazili. Trener Glen Sather ga je takrat pohvalil kot najinteligentnejšega igralca na ledu, no, takoj za Gretzkyjem, seveda. Čeprav po dveh tednih kampa Tonyja nato niso izbrali v ekipo, so mu v Edmontonu vseeno ponudili pogodbo za mladinsko ligo. "Mislim, da nihče ni pričakoval, da bo tako dober. Hoteli smo, da ostane, in resnično verjamem, da bi lahko v ligi NHL postal eden najboljših. Seveda, če bi ostal," je še danes prepričan Unger.
Ampak ni. Takrat je bil Hand soočen z največjo odločitvijo v življenju in odločil se je, da Oilersom in ligi NHL obrne hrbet. Odšel je domov in nazaj v Murrayfield. Pravi, da ga je mučilo veliko domotožje, okolje mu ni bilo pisano na kožo in nasploh se mu je na vseh koncih in krajih dogajalo preveč, da bi se kot najstnik s tem znal spoprijeti, po vrhu pa so iz njegovega matičnega kluba prihajali veliki pritiski in prošnje, naj se mladi superzvezdnik vrne domov.
DESETLETJE UGIBANJ
Treniranje skupaj z velikani hokeja, kot so Gretzky, Mark Messier in Jari Kurri, je Hand opisal kot uresničitev največjih sanj, a tudi to ga ni zadržalo v Kanadi, pa vendar se nikdar ni spraševal, kaj bi bilo, če bi se odločil drugače. "Ko gledam nazaj, bi bilo super, če bi ostal in izvedel, česa sem res sposoben. A takrat nisem imel nikogar, ki bi mi svetoval, kako naj se z vsem spopadem, oziroma predlagal, kaj naj naredim. Hkrati me je veliko ljudi klicalo, naj se vrnem. Ljubil sem Murrayfield, nasploh sem mu zelo zvest. Seveda, fino bi bilo spoznati, kaj bi lahko naredil v ZDA, če bi res poskusil, a vseeno se zaradi tega ne grizem, vsekakor pa zaradi ne izgubljam spanca," danes pravi Tony.
Doma je hokejist, ki so ga oklicali za škotskega Gretzkyja, blestel iz sezone v sezono, leta 2001 pa je prevzel novo vlogo, saj je ob igranju ekipo vodil tudi kot trener. Tudi zaradi tega dejstva se je vsako poletje zadnjega desetletja ugibalo, ali bo ta sezona tista, ki jo bo Hand poimenoval za njegovo zadnjo, toda vsako jesen se je Škot vrnil v slačilnico, si obul drsalke in moštvo vodil kot igralec in kot trener.
VSE, KAR SEM IMEL
To pomlad je bilo drugače in 5. aprila je odigral svojo zadnjo tekmo kot profesionalni hokejist. To sezono je za Manchester, kjer je bil igralec/trener zadnjih devet let, na 48 tekmah dosegel 61 točk (11+50), kar je seveda sijajen izkupiček 47-letnega napadalca, ki bo v prihodnje to moštvo še naprej vodil kot trener.
Po več kot 1600 tekmah in 4200 točkah se je za pravo pravcato legendo igralska pot končala. "Mislim, da sem iz sebe iztisnil prav vse, kar sem imel. Vedno sem trdo delal, da bi vseskozi igral na visoki ravni. Odšel sem z vtisom, ki sem ga hotel pustiti, tako hočem, da si me zapomnijo. Gotovo bom žalosten, ker ne bom več tekmoval, in verjamem, da bo predvsem na začetku težko, a vem, da sem vse, kar sem si želel in o čemer sem v hokeju sanjal, dosegel in doživel," je dejal Hand, ki sicer o sebi zelo nerad govori.
Ponudbe ni sprejel, ker bi v Severni Ameriki res lahko zgradil veliko kariero. Na kampu sem videl, kako neverjetno dobro bere igro, ob Waynu je bil najinteligentnejši igralec na ledu. Dobro je drsal, resnično je izstopal po inteligenci. Veliko je obetal.
Glen Sather, trener Edmontona
Zunaj ledenih dvoran je Tony znan kot molčeč in skromen možak, ki pa se nikoli ni bal soočenja s pritiski in pričakovanji do največjega hokejista, ki je odrasel v Združenem kraljestvu. Handova kariera se sicer ni končala pravljično, Manchester je preteklo sezono izgubil v finalu druge lige. Čeprav je bil razočaran, tudi zadnji neuspeh v nobenem pogledu ni mogel pustiti nikakršnega madeža na neverjetni 34-letni poklicni karieri, ki ji ni para. Daleč od tega.
