Čikago je v ponedeljek zvečer tako doživel nekaj, česar ni doživel skoraj osem desetletij. Blackhawksi so od leta 1938, ko so nazadnje nad glave dvignili Stanleyjev pokal na domačem ledu, slavili več naslovov prvaka, v 82 letih natanko pet (sedemkrat so v finalu izgubili), a kar 77 let je moralo miniti, da so tega spet osvojili doma.
Strgana prepona in zlomljeno zapestje
Po zadnji tekmi so pri Tampi končno razkrili najbolj varovano skrivnost finala. Govora je o vratarju Benu Bishopu, ki je igral poškodovan, a iz slačilnice podrobni podatki o tem niso prišli vse do zadnjega zvoka sirene, ko so pri Lightningih priznali, da je Bishop od začetka finala lige NHL igral s strgano prepono. Velik udarec za ekipo s Floride je bila tudi hujša poškodba enega od "trojčkov", Tyler Johnson je namreč od začetka finala igral z zlomljenim zapestjem, vendar pa je navkljub temu ostal najboljši strelec končnice oziroma si je vrh te lestvice s Patrickom Kanom, oba sta vknjižila 23 točk.
Imena igralcev in vodstva bodo še tretjič v šestih letih zapisali na sveti hokejski gral. Nedvomno so tako potrdili, da so ena najboljših ekip v zgodovini lige, za kar je zelo zaslužen večinski lastnik moštva Rocky Wirtz. Ta je leta 2007 po očetovi smrti prevzel vajeti kluba in začel novi preporod moštva ter hitro žeti, kar je posejal.
Na šesti tekmi finala proti Tampi so domačini z goloma Duncana Keitha in Patricka Kana doživeli nepopisno ekstazo, Keitha so okronali z nazivom MVP, pokal Conn Smythe pa ne bi mogel iti v bolj prave roke. "Bil je že čas. Vsi vemo, da se bo v zgodovino vpisal kot eden najboljših igralcev vseh časov," je prepričan "Captain Serious", Jonathan Toews, ki je bil tokrat, ravno nasprotno, daleč od resnega 27-letnika, kot smo ga vajeni. Obraz trikratnega prvaka lige NHL in dvakratnega zmagovalca OI je krasil nasmeh. Tisti pravi nasmeh. Seveda so bili ti narisani tudi na obrazih njegovih soigralcev, prav tako so bile prisotne solze sreče, a toliko čustev, kot je preplavilo Kimma Timonena, ni nikogar drugega.
BOJ S KRVNIMI STRDKI
Štiridesetletni Finec, ki se je v Čikago preselil 28. februarja, je včeraj odigral zadnjo tekmo v karieri. Timonen ima v svojih vitrinah spravljeno srebrno olimpijsko kolajno, tri srebra s SP-ja, srebro s svetovnega pokala, "srebro" iz finala leta 2010, ko je s Philadelphio izgubil proti Chicagu.
Tretji za deveterico
V zadnjih šestih letih je Chicago osvojil tri Stanleyjeve pokale. Na tem bodo v prihodnje svoje ime kar trikrat lahko našli trener Joel Quenneville ter osem hokejistov. Jonathan Toews, Patrick Kane, Duncan Keith, Brent Seabrook, Niklas Hjalmarsson in Bryan Bickell so fantje, ki so si jih Blackhawksi zagotovili na naboru lige NHL, medtem ko so si leta 2003 Patricka Sharpa zagotovili v menjavi igralcev, Marian Hossa pa se je v Čikago leta 2009 preselil kot prost igralec.
A večno drugi je naposled postal zlat. Večna družica je navsezadnje postala nevesta. Na to je čakal 16 dolgih sezon v ligi NHL. "O tem trenutku sem sanjal od nekdaj, prehodil dolgo pot, zdaj sem pripravljen zapustiti igro, a zapuščam jo olajšan, srečen in predvsem kot šampion," je dejal branilec, za katerim je sezona, ki si jo bo zapomnil tudi zaradi zdravstvenih težav.
Avgusta so se mu v pljučih in nogi iznenada začeli delati nevarni krvni strdki, a zaradi neskončne ljubezni do igre je premagal tudi tega tekmeca, čeprav je pri Flyersih zamudil kar 62 tekem rednega dela. "Nisem vedel, če bom lahko še kdaj igral, hotel sem samo še eno priložnost," je dejal in jo pri Chicagu tudi dobil.
Avgusta so se mu v pljučih in nogi nenadoma začeli delati nevarni krvni strdki, a zaradi neskončne ljubezni do igre je premagal tudi tega tekmeca, čeprav je zamudil kar 62 tekem rednega dela.
NI VEDEL, KAJ NAJ
Kot kapetanu je čast prvega dviga pokala lorda Stanleyja seveda v ponedeljek pripadla Toewsu, ki je natanko vedel, komu ga bo predal. Timonen je bil nedvomna izbira, s čimer ga je dražil že na jutranjem treningu. Ali ga je Finec takrat vzel resno ali ne, ne vemo, a ko je v roke dobil srebrnino, se je izkazalo, da je kljub veteranskim izkušnjam v tem svetu to nekaj, kar je zanj tako novo, da ga je povsem zmedlo. Celo v taki meri, da so ga morali soigralci vzpodbuditi, da je na ledu s pokalom "na samem" preživel več časa, kot je načrtoval, in ga tako prisilili, da je neizmerno užil trenutek, ko se je vpisal v zgodovino.
