Mladenič iz Hamiltona, mesta, ki ga najdemo v kanadski provinci Ontario, je prvič na evropska tla stopil v zadnjem januarskem tednu. Če bi se svet izognil koronavirusu, ga na stari celini zagotovo ne bi spoznali, kajti najstnik, ki bo 11. aprila po evropskih standardih postal polnoleten, bi svojo sezono preživel v eni najboljših mladinskih lig na svetu, ligi OHL. A dresa svojega Kitchenerja ne bo oblekel, zato pa je dobil priložnost, da je jeseniškega, v katerem že navdušuje.
Tako je bilo tudi prejšnji teden, na njegovem prvem večnem derbiju, drugi pa ga čaka že nocoj. Po odličnem prodoru je dosegel prvi jeseniški gol, pri drugem je podal ter bil najbolj viden in tudi nevaren železar na tivolskem ledu.
"Da, v slačilnici so mi povedali, kako zelo pomembna je ta tekma v Sloveniji, toda žal četrtkov večer ni pripadel nam. Bilo je zabavno, vesel sem, da sem lahko odigral tekmo proti še eni slovenski ekipi in spoznal, kako nam je konkurenčna," se je v četrtkovo bitko večnih rivalov ozrl Francesco.
RAČUNALNIŠKE IGRE JIH POVEZUJEJO
Zatrdil je, da je s selitvijo zelo zadovoljen, pa čeprav ni vedel, kaj naj sploh pričakuje. "Srečen sem, da sploh lahko igram, da lahko igram s tako dobro ekipo, za dober klub in da sem lahko spoznal vašo prelepo državo," je v presežkih govoril naš sogovornik, ki je na Jesenice prišel, ker sta trenerja njegovega kanadskega moštva poznala športnega direktorja železarjev Marcela Rodmana, nakar sta se vodstvi klubov hitro dogovorili za sodelovanje.
Pinelli je sicer prvič v Evropi, pri le 17 letih pri nas živi sam in pravi, da se je moral soočiti s kar nekaj opravili, ki so mu bila doslej prihranjena, kot je na primer pranje oblačil. "Živim sam in da, je malo težje, vendar sem se doslej dobro znašel. (smeh) Sam si kuham, perem perilo," je ponosno povedal. "To delam na proste dni. Pri tem mi pomaga naš zdravnik Tom (Cvetkovič), z njim se kdaj kam tudi odpeljeva, v dvorani Podmežakla trenirava, igrava namizni tenis. Veliko soigralcev zelo rado igra računalniške igre in to nas seveda tudi povezuje. Še vedno si nisem kupil adapterja za vtičnico, to moram res kupiti, kajti bojim se, da bo moja igralna konzola drugače eksplodirala," se je zasmejal centralni napadalec.
V KANADI SE NIČ NE DOGAJA
S svojo družino je vseskozi v stiku, z mamo, očetom in dvema bratoma – dve leti starejšim Anthonyjem in dve leti mlajšim Lukom, oba sta kakopak hokejista – se pogovarja vsak večer. Vesel je, da ga lahko vsa družina spet spremlja na ledu, na tekmah, kar je bilo še pred letom dni samoumevno. "V Kanadi se nič ne dogaja in res so veseli, da imajo kaj početi," se je nasmehnil Francesco.
Pravi, da je sicer eden tistih srečnežev svojega kolektiva, ki bo to sezono vsaj nekaj časa preživel v pravem tekmovalnem ritmu. "Dva soigralca igrata na Finskem, trije, ki so jih že izbrali na naboru lige NHL, igrajo v ligi AHL. Malo nas igra in tisti, ki igramo, vemo, da smo zaradi tega pravi srečneži," je zatrdil.
PRVIČ PROTI MOŠKIM
Ob prihodu v naše kraje, v naše dvorane se je moral mladi napadalec močno prilagoditi. Pri nas je ledena ploskev večja, hokejski slog je drugačen, s člani meri moči prvič in vse to vsekakor niso malenkosti. "Ja, res je drugače. Spoznal sem, da se v ligi AHL zelo gara, veliko drsa, in všeč mi je, da izkušam, kako drugače je igrati na večjem igrišču. Prvič tekmujem v članski kategoriji in alpska liga mi ponuja priložnost za dokazovanje na drugačni ravni, daje mi možnost napredka, predvsem ker tekmujem proti odraslim moškim. Slednjega sem se zelo veselil in mislim, da mi gre dobro," je razlike in nove izkušnje izpostavila jeseniška številka 71.
VSESKOZI TI NEKDO DIHA ZA OVRATNIK
Čeprav alpska liga ne spada med najboljše v Evropi, pa je Pinelli zadovoljen z ravnjo igre. "Lahko jo primerjam z igro v ligi OHL, hkrati pa so tudi razlike. Rekel bi, da tu naletiš na več zelo zavzetih, garaških igralcev. Tudi treningi potekajo na visoki ravni, vsi trdo delajo in to mi je zelo všeč. Naučil sem se, da moram in da lahko ves čas igram na vso moč, s čim večjo hitrostjo, saj ti vseskozi nekdo diha za ovratnik," je dejal po 10 tekmah lige AHL, na katerih je petkrat zadel – tudi nekaj odločilnih golov – in petkrat podal.
IMAM VSE, KAR JE POTREBNO ZA IGRANJE V LIGI NHL
Pinelli je zaradi sijajnega pregleda nad igro in drugih igralnih karakteristik eden od mladeničev, ki se lahko še kako veselijo poletja, bolj točno 23. in 24. julija, ko bo potekal nabor lige NHL. Trenutno centralnega napadalca železarjev uvrščajo med resne kandidate za nabor v prvem krogu. Na spletni strani lige NHL so ga v članku, napisanem pred dobrim mesecem, uvrstili na 25. mesto izbora, ga opisali kot izrednega drsalca, ki odlično igra s ploščkom, in kot igralca z odlično delovno etiko, ki lahko prispeva tako pri igri z igralcem več ali manj ter ki dobro igra v napadu in obrambi. "Ker sem dobil priložnost za igro, me lahko vodstva ekip spet bolj spremljajo. V stiku sem z več organizacijami, a poskušam ostati osredotočen na to sezono, svojo igro, z naborom lige NHL se zdaj nočem obremenjevati, hočem uživati v tem trenutku," je pojasnil zelo verjetni izbranec nabora najboljšega hokejskega tekmovanja na svetu: "Zelo sem prepričan, da se lahko prebijem v ligo NHL. Trdo delam za ta cilj, povsem sem mu predan, osredotočen, vsak dan delam, da bi postal še boljši v svoji obrti," se je slikovito izrazil Franscesco in samozavestno dodal: "Mislim, da imam vse, kar je potrebno za igranje v ligi NHL. Moja največja prednost je igra tako v napadu kot v obrambi, torej to, da sem celovit hokejist, s čimer se mnogi ne morejo pohvaliti. To, da igram na tak način, je najbolj pomembno za preboj v ligo NHL."
SPREHOD IN SPOZNAVANJE LJUBLJANE
Potem ko je slovenska vlada omogočila gibanje po Sloveniji, je tudi Pinelli lahko malo bolj spoznal svojo trenutno "domovino". Marcel Rodman mu je predstavil Bled, Tom Cvetkovič pa mu je razkazal Ljubljano. "Kakšno uro sva se sprehajala po mestu, pokazal mi je znamenitosti, mi marsikaj razložil," je razložil Kanadčan, ki je navdušen tudi nad tem, da je lahko stopil na avstrijsko in italijansko grudo.
NONO IMA V ITALIJI ŠE VEDNO HIŠO
Predvsem ob vstopu k našim zahodnim sosedom je bil ekstatičen, prvič je stopil v državo svojih prednikov. "Oboji stari starši prihajajo iz Italije, zato je bilo to zame res nekaj sijajnega. Imam kar nekaj prijateljev, katerih korenine so prav tako italijanske, in prav fino se mi je zdelo, da sem se lahko pohvalil, da sem šel v Italijo in jih zbodel, da oni ne morejo iti, ker so zaklenjeni doma," se je nasmehnil najstnik, čigar daljni sorodniki sicer še vedno živijo v Italiji: "Moj nono ima v Italiji še vedno hišo. Moji sorodniki sicer živijo v Neaplju in Kalabriji, a nikogar ne poznam." Mogoče pa se bo to kmalu spremenilo.
