Za 23-letnim mladeničem je sijajen teden. Prejšnjo soboto se je izkazal na tekmi proti večnim rivalom, ki ga niso uspeli premagati, v četrtek je tudi zato dobil priložnost za dokazovanje na tekmi lige AHL. "Derbi smo z dobrim ekipnim bojem dobili, in to celo z ničlo. Nepisano pravilo pravi, da se vratarja po ničli ne menja," je svoj četrtkov nastop upravičil Spreitzer.
Tilen se je šele pri devetih letih odločil za hokej in se v njem povsem našel. Želel je biti vratar in s tem namenom, pravi, je prišel tudi na prvi trening. Trenutno je eden od redkih otrok Olimpije v prvem moštvu izpod Rožnika, ki za drug klub v svoji karieri še ni zaigral. V Tivoliju je odraščal, od nekdaj diha zeleno in ne skriva, da je sleherna zmaga Ljubljančanov nad Jeseničani zanj zato še bolj dragocena.
SPLOH NE ZNAM POVEDATI
"Že kot otrok sem z očetom hodil na tekme in spomnim se posebnih občutkov na tribuni, ko je Olimpija zadela ali zmagala. Da sem lahko dejansko branil in da smo dobili derbi … Sploh ne znam povedati, kakšni občutki so to. Tokrat nisem prejel gola, in ko je tako, je to vedno nekaj prav posebnega. Ničla je plod trdega dela celotne ekipe, vse se mora iziti. Ko se to zgodi na derbiju … To je bila moja prva ničla na članskem derbiju, to pa je sploh …" je še pod vtisom zmage pred tednom dni govoril Tilen.
NISEM VEDEL, ALI JE NAROBE ALI NE
Spreitzer je od samega začetka del nove ljubljanske zgodbe, medtem ko je za člane prvič zaigral v zadnji klavrni sezoni prejšnje Olimpije, tudi v ligi EBEL. "Takrat sploh nisem vedel, kako bi moralo biti, raven organizacije je bila res nizka in nisem vedel, ali je to narobe ali ne," se je svojih prvih članskih izkušenj danes s širokim nasmeškom med zmajevanjem z glavo spominjal naš sogovornik: "Šele v ligi AHL sem nato spoznal, kako deluje zdrav klub in kako mora biti vse urejeno, da se lahko osredotočamo le na svoje delo, za ostalo pa skrbijo drugi."
DA ME JE SPLOH GLEDAL … VAV
Danes nad Tilnovim delom bdi trener vratarjev Aleš Sila, lani je to počel Andrej Hočevar, ko so zmaji delali prva korake v alpski ligi, pa tako specializiranega trenerja niso imeli. A Tilen je bil takrat vseeno pod dobrim nadzorom; pod svoje okrilje ga je vzel Robert Kristan. "Zelo mi je pomagal. Ob sebi je čudovito imeti vratarja, kot je Lix, čudovito ga je bilo spremljati vso sezono in ob njem trenirati. Na tekmah sem ga s klopi opazoval, njegove gibe, kaj točno dela. Ko sem branil jaz, mi je pomagal z nasveti. Če mi je rekel samo 'bravo', je bilo to zame še večja motivacija. Prej ga osebno nisem poznal, toda zame je bil vratarski bog. Da me je tak vratar sploh gledal na tekmi, je že vav," je neprecenljivi čas, ki ga je preživel ob Kristanu, opisoval Tilen.
SATOSAARI, NATO WESTLUND
Za vratarsko delo ga je sicer navdušil čuvaj mreže zeleno-belih iz sezone 2004/05, Tommi Satosaari, eden njegovih najljubših vratarjev, ki je nosil dres z zmajem na prsih, pa je bil Alex Westlund, Američan, ki je blestel v prvi sezoni Olimpije v ligi EBEL. "Lahko bi rekel, da je bil moj idol. Bil je majhen, tako kot jaz, ob tem pa je takrat branil nemogoče," je nad Westlundom še danes navdušen skorajšnji diplomant višje strokovne šole za velnes.
RAD BI OSTAL TU
Na splošno se ne bi zmotili, če bi zapisali, da se vsak profesionalni slovenski hokejist vsaj enkrat v karieri želi preizkusiti tudi v tujini. A za vsako pravilo obstajajo izjeme in prav na to smo naleteli tokrat. "Če sem iskren, bi najraje vedno igral v Ljubljani. Liga AHL je dobra, če bi spet igrali v ligi EBEL, pa bi bilo še bolje. Rad bi ostal tu in tu odigral čim več tekem. Pri Olimpiji se res počutim dobro, pogoji so super, stvari so urejene, in ker je tako, sploh ne čutim želje po odhodu v tujino," je zatrdil mladenič, čigar največja podpornika sta oče in stric.
SEVEDA SE VPRAŠAŠ, ZAKAJ PA NE JAZ
Nazadnje smo s Tilnom odprli še eno zanimivo vratarsko temo. SŽ Olimpija je letos prvič uvozila tujca, vratarja Paava Hölsäja. Čeprav nikoli ni bilo rečeno, da bo Finec prvi vratar, pa je vodstvo s to potezo vsem poslalo jasno sporočilo, da v Spreitzerju ne vidi številke ena tivolskega gola. Zanimalo nas je, kako mu je bilo sprejeti tovrstno kritiko, pa čeprav zgolj posredno. "Pred sezono so mi med pogovori o podaljšanju pogodbe povedali tudi to. Občutek, ko slišiš nekaj takega, res ni najboljši. Seveda se vprašaš, zakaj pa ne jaz. A ko sem to prespal, sem to vzel kot zdravo konkurenco. Vseskozi se moram truditi, da ga premagam, s tem pa samo napredujem ter hkrati tudi njega silim, da se še bolj trudi," je pojasnil Spreitzer, ki se s Fincem sicer dobro razume, poleti, ko je bilo to še dovoljeno, pa sta se družila tudi zunaj hokejske dvorane. "Ne gledava se grdo, saj to nima smisla. Vsak se trudi po svojih najboljših močeh, ob tem pa sva lahko tudi prijatelja," je naš pogovor zaključil Tilen Spreitzer.
