Začnimo pri koncu. Za vami je 11. poraz v ligi EBEL …
Uh! Vedel sem, da je minilo precej časa od zadnje zmage, a za to številko nisem vedel, saj igramo tekmo za tekmo, nihče se ne želi poglabljati v poraze. Zadnji dve tekmi smo bili blizu tekmecu, a na koncu smo vedno izgubili zaradi malenkosti. A igramo boljše, predvsem ta konec tedna je bilo boljše, to je svetla stran.
Kaj se je dogajalo prejšnji torek? Informacije, ki smo jih dobivali, so si večinoma nasprotovale. Baje ste zboleli, hkrati ste bili poškodovani oziroma ste dobili ponudbo iz tujine oziroma ste neposredno pred tekmo sporočili, da vas zaradi nam neznanega razloga pač ne bo … Nam lahko pojasnite, zakaj vas prejšnji torek ni bilo v Tivoli?
Hm … Niti ne … (smeh). Ne gre za kakršnokoli težavo glede ekipe ali fantov. Sploh ne. Rad sem tu. Šlo je za osebne razloge, stvari, ki ne zadevajo hokej. Potreboval sem nekaj časa zase, in to je vse, kar lahko rečem o tem.
GRE ZA PROTOKOL
Po vaši potezi so iz kluba sporočili, da ste suspendirani in da bo o vaši kazni odločala disciplinska komisija. Imate kakšne sveže novice glede tega?
Nič nisem slišal o tem.
Nič?
Ne.
Hočemo končati serijo porazov. Verjamem, da nam bo, če bomo vso tekmo igrali, kot smo igrali zadnji dve tretjini nedeljske tekme, veliko lažje računati na boljši rezultat.
Pa veste, da ste bili suspendirani (čeprav, smešno, le za dan, op. p.) in da se bo z vami ukvarjala disciplinska komisija?
Da, povedali so mi. A kot sem rekel, takrat sem potreboval čas zase, in to sem jim povedal že dan pred tekmo. Razumem, da je moralo priti do kazni, da gre za protokol, storili so, kar so morali storiti, a za zdaj nisem dobil nobenih novic.
Ste že kdaj naredili kaj takega?
Da. Še ko sem bil mladinec, ko sem bil manj konstanten v igri in ko sem imel težave, sem potreboval čas, da sem se znova osredotočil, obrnil nov list. Včasih je hokeja preveč in se moraš pač odklopiti in na novo zagnati. To mi pomaga. Mislim, da mi je tudi zdaj. Igralno nisem še tam, kjer hočem biti, a na zadnjih dveh tekmah bi rekel, da sem pokazal, da sem na pravi poti.
Imate težave z motivacijo?
Niti ne. Ko sem na ledu, hočem biti najboljši igralec na njem. Hočem se izkazati, si ustvariti ime in obenem dati ekipi priložnost za zmago vsak večer, ko igramo. To je moja služba. To je vse, kar lahko naredim. Seveda si vsi v slačilnici želimo, da bi bili v nizu 11 zmag. Še vedno si želim zmagati prav vsako srečanje.
Na drevišnjo tekmo z Bolzanom prost vstop
Ritem srečanj v ligi EBEL je resnično utrujajoč, saj drevi Olimpijo že čaka nov obračun. V Ljubljano prihaja Bolzano, ena od ekip, ki so jo zmaji to sezono celo premagali (pred mesecem dni z 1:0), in to celo prvič, odkar moštvi moči merita v ligi EBEL. Ljubljančani bodo igrali v enaki postavi kot pretekli konec tedna, kar pomeni, da se v moštvo še vedno ne bodo vrnili Andrej Tavželj, Matej Hočevar, Tomaž Trelc in Aljaž Uduč. Klub bo obiskovalcem kot božično-novoletno darilo danes podaril prost vstop.
Se ozirate za novim delodajalcem? Boste zapustili Olimpijo?
O tem nočem govoriti (smeh). Žal mi je, toda … Za zdaj bom rekel samo to, da k vsemu pristopam vsak dan posebej. Rad prihajam v dvorano. Še vedno se zabavam. To mi je najpomembnejše. Da se zabavam, da se dobro razumemo s fanti in da dobro delamo na treningih. Na zadnjih dveh tekmah je bilo super, ker smo bili v igri za vsaj kakšno točko vse do konca. To je tisto pravo. Da imaš do konca tekme v glavi, da imaš priložnost za zmago.
Ali ste dobili kakšno ponudbo iz tujine?
Hm … (daljši premor) O tem resnično ne želim govoriti. Še enkrat bom ponovil, da k vsemu pristopam dan za dnem in da mi je tu všeč. To je vse, kar lahko povem. Rad sem v Ljubljani, všeč mi je, kako smo igrali v nedeljo, in zelo rad imam našo ekipo.
Manjka nam konstantnosti. Dokazali smo, da smo tekmecem drsalno enakovredni, da se lahko enakovredno kosamo z vsemi, če bi bolj pazili na podrobnosti, bi bilo marsikaj drugače.
KOT OČE IN SIN
Po odhodu Guillauma Desbiensa in Stefana Chaputa ste v slačilnici ostali edini Kanadčan. Ali bo to dejstvo kakorkoli vplivalo na vašo prihodnost pri Olimpiji?
Ne, ne, sploh ne. Res je, da sva si bila s Chaputom zelo blizu, da sem z njegovim odhodom vsekakor izgubil velikega prijatelja, s katerim sva se veliko družila. A tudi z vsemi drugimi fanti se zelo dobro razumem, z nekaterimi se praktično neprestano družimo, po vsakem treningu, vsak večer. Naša skupina v garderobi mi je zelo všeč, rad prihajam na treninge, rad se družim z vsemi. Torej to, da sem ostal edini Kanadčan v slačilnici, name ne bo vplivalo v nobenem pogledu. Od prvega dne me je slačilnica sprejela z odprtimi rokami, takoj mi je dala občutek, da spadam sem, kar zelo cenim. Še vedno sem tu, tu mi je všeč.
Kakšen je vaš odnos s trenerjem Fabienom Dahlemom?
Veliko govoriva. Imava zelo dober odnos. Če bi ga moral s čim primerjati, bi bil najin odnos najbližji odnosu med očetom in sinom. Skrbi zame, pazi name, poskrbi, da se na treningu ne utrudim preveč, še posebej če sva na ledu le dva vratarja.
