Zmage med skakalkami se je pričakovano veselila Nika Prevc, med skakalci je bil po pričakovanjih najboljši Anže Lanišek. Vendar zmaga 28-letnega Domžalčana je še enkrat več razkrila globoko zakoreninjene težave, ki so v letošnji sezoni vse bolj vidne v slovenskih moških skokih.
Seveda se probleme najlažje opazi nad gladino vode, vrh ledene gore predstavlja močno razočarajoč uvod v sezono svetovnega pokala varovancev Roberta Hrgote. Dejstva, da do sredine januarja še niso stopili na zmagovalni oder, da je najvišje uvrščeni skakalec v svetovnem pokalu – prav Lanišek – 12. in da v pokalu narodov Slovenija na petem mestu zaostaja celo za Švico, so dovolj zgovorna. Tako slabo slovenski orli sezone niso začeli že dolgo, pod vodstvom Hrgote še nikoli.
A težave prve ekipe so vendarle le vrh ledene gore, proti kateri vse bolj pljuje ladja najuspešnejše zimske discipline v Sloveniji. Na prej omenjenem državnem prvenstvu namreč precej skrbijo velikanske razlike med Laniškom in ostalimi skakalci, sploh tistimi iz ozadja. Drugi je bil pričakovano Timi Zajc, ki je zaostal za 32,3 točke, tretji je bil Domen Prevc, ki je bil še šest točk slabši. Četrti je bil Lovro Kos, edini, ki se je vmešal v paket skakalcev iz elitne ekipe, pa je bil Žiga Jančar na petem mestu, ta je za Laniškom zaostal že za več kot 50 točk.
Ledena gora, proti kateri pljujejo, je globoka
Tu se vidi bolj globok problem, s katerim se sooča Hrgota. Kljub slabi formi večine njegovih varovancev, slovenski selektor nima izbire talentiranih skakalcev iz ozadja, s katerimi bi jih lahko zamenjal v svetovnem pokalu.
Še bolj zgovoren je pogled na razvrstitev celinskega pokala, na vrhu katere boste zaman iskali slovensko zastavo. Tako kot med skakalno elito tudi v drugorazrednem tekmovanju prevladujejo skakalci iz naše severne soseščine. Še pred njihovo vojsko sta sicer uvrščena Nemec Felix Hofmann in Norvežan Robin Pedersen, potem pa sledijo Avstrijci Clemens Aigner, Markus Müller in Jonas Schuster. Sladke skrbi torej za Andreasa Widhölzla, ki pa zaradi dominantne forme svojih varovancev niti ne more nameniti prave priložnosti vsem razpoloženim skakalcem iz ozadja. V celinskem pokalu ima na voljo kar sedem Avstrijcev, ki so uvrščeni pred najuspešnejšim Slovencem. Te namreč nikakor ne blestijo.
V B ekipi, katero je v novi sezoni prevzel Goran Janus, je še najbolj razpoložen Rok Masle, ki pa v seštevku celinskega pokala zaseda skromno 16. mesto. 19. je Žiga Jelar, 23. pa prej omenjeni Jančar. Nekaj točk so nabrali še Žak Mogel, Rok Oblak, Maksim Bartolj, Matija Vidic in Taj Ekart.
Stanje v slovenskih skokih je tako daleč od idealnega in ledena gora, proti kateri očitno pljujejo, je mnogo globlja kot se vidi na prvi pogled. Celinski pokal, v katerem so Slovenci pred časom dominirali, kot zdaj Avstrijci med elito, letos ni poligon za preboj katerega skakalca iz ozadja. Prav Janus je – ko je bil trener prve ekipe – imel privilegij, da je iz drugorazrednega tekmovanja lahko vlekel številne mlade in talentirane skakalce, medtem ko Hrgota trenutno nima te možnosti. Na to je nedvomno vplivala množična predčasna upokojitev številnih solidnih skakalcev, hkrati pa že nekaj časa nihče od tistih najmlajših skakalcev ne dosega vrha v mlajših selekcijah.
