Ob koncu lanske novoletne turneje je Sandro Pertile, direktor tekmovanj v smučarskih skokih pod okriljem FIS, postregel s kontroverznimi idejami, ki so v skakalni karavani dvignile ogromno prahu.
Čeprav v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in še kje ljubitelji tega športa morda nimajo takšnega občutka, je dejstvo, da stanje v smučarskih skokih ni rožnato. Da odgovorni v številnih pogledih niso uspeli stopiti v korak s časom, opozarjajo tudi številni skakalci in trenerji.
Skoke približati širšemu krogu
Priljubljenost v državah, ki ne spadajo v ozek krog tistih z najuspešnejšimi reprezentancami, je nizka, nad skoki pa dvigujejo roke tudi nekatere nekdanje velesile te discipline. Ne pomaga niti dejstvo, da so skoki po mnenju mnogih z uvedbo takšnih in drugačnih pravil, izravnav in izračunov izgubili svoj prvinski čar in atraktivnost.
Če novoletna turneja v moški konkurenci predvsem na račun bogate tradicije še vedno pomeni absolutni vrhunec (predolimpijskih) zimskih sezon in je temu primerna tudi pozornost globalne športne javnosti, so zadnje tekme v ženski konkurenci v Beljaku postregle s precej klavrno podobo. Nika Prevc in ostale skakalke so hitro po odrivu z odskočne mize zagledale skromno zapolnjen iztek avstrijske skakalnice. Da tematike o bizarnih nagradah za najboljše skakalke sploh ne načenjamo ...
Vodilni možje na Mednarodni smučarski zvezi iščejo rešitve in razmišljajo o načinih, kako ta – sicer brez dvoma zanimiv in pester šport – približati širšemu krogu ljudi.
Začetno nasprotovanje stroke
Sandro Pertile je po koncu lanske novoletne turneje v Bischofshofnu predstavil revolucionarno, a tudi kontroverzno vizijo za prihodnost skokov. Razkril je, da sanja o tekmah na kultni brazilski Maracani, v Dubaju, celo Egiptu. In dal vedeti, da namerava sanje tudi uresničiti. Kako? S pomočjo provizoričnih, sestavljivih prenosnih skakalnic, ki so lahko v celoti postavljene in razstavljene v razmaku nekaj dni.
Ideja je najprej naletela na začudene obraze prisotnih novinarjev, nato tudi na konkretno neodobravanje marsikoga v skakalni karavani. "To nima nobenega smisla. V teh državah nikoli ne bo zanimanja za takšne športe. Ves ta cirkus je nepotreben, celo škodljiv. To ne bo prispevalo k popularizaciji te discipline," je bil oster član upravnega odbora na poljski smučarski zvezi Rafal Kot.
"Smučarski skoki spadajo v zimske mesece in stremeti moramo k temu, da tako tudi ostane. Navijači so tega vajeni. Poleti je čas za nogomet, tenis in druge športe. Daljše sezone bi pomenile spremenjen format tekmovanj in točkovanja, vse skupaj pa bi bilo naporno tudi za tekmovalce," je takrat opozarjal trener danes tako uspešne avstrijske reprezentance Andreas Widhölzl. Nekdanji skakalec je sicer priznal, da se bodo morali tudi skoki z vsemi ostalimi zimskimi športi tako ali drugače prilagoditi problematiki podnebnih sprememb.
O tem, da jih dodatne tekme v 'eksotičnih' državah, kar se tiče zimskih športov, ne zanimajo, so spregovorili tudi številni skakalci. Ampak na FIS-u še naprej verjamejo, da je to pravi korak za lepšo prihodnost smučarskih skokov.
Sodelovanje z Red Bullom?
"Smučarski skoki so zelo atraktivni. Atraktivni smo lahko kjerkoli na svetu. Če zgradimo pravo skakalnico, lahko naš prečudovit šport ponesemo v svet. Gre za razburljivo, ekstremno disciplino, ljudje smo vedno sanjali o letenju," je lani razlagal Pertile. Zdaj je v Avstriji znova potrdil, da FIS intenzivno išče pot do uresničitve začrtanega projekta. "V zadnjih dveh letih nismo spali, čeprav so nam takrat mnogi rekli, da smo nori," pravi prvi mož smučarskih skokov.
Skoki na umetnih oziroma hibridnih napravah sicer ne bi bili popolna novost. Tekme svetovnega pokala, na katerih so skakalci pristajali na zeleni plastični podlagi, je že v sezoni 2022/23 gostila poljska Wisla. Pertile je takrat dobil zadnjo potrebno potrditev; ljubitelji športa bi lahko smučarske skoke spremljali tudi tam, kjer nikoli ne zadiši po pravi zimi.
Edino oviro v projektu Mednarodne smučarske zveze zdaj predstavlja dejstvo, da sestavljive prenosne skakalnice še ne obstajajo. "Zavedamo se, da bo to zelo zahteven izziv. Razmišljamo o skakalnicah v velikosti vsaj 100 metrov – transport bi bil velikanski zalogaj. Ena ovira je torej logistične narave, druga je finančne. Moramo poiskati primernega strateškega partnerja," priznava Pertile.
Po poročanju poljskega portala TVP Sport je Italijan s to idejo že potrkal na vrata najbolj primernega kandidata. Da je Pertile povpraševal po Red Bullovih projektih, je pred časom potrdil tudi Bernhard Rupitsch, Avstrijec, ki je na Islandiji zgradil letalnico, na kateri je Rjoju Kobajaši lani postavil neuradni svetovni rekord.
100 milijonov evrov
Pertile ne skriva, da v selitvi na brazilski ali arabski trg vidi tudi priložnost privabljanja novih investitorjev. Projekt prenosnih skakalnic naj bi bil tako glavni razlog, da je direktor tekmovanj v smučarskih skokih prejšnje poletje obiskal sedež Red Bulla.
"Projekt je zaenkrat le črka na papirju. Zdaj iščemo pozitivno naravnane norce, ki bi te sanje skupaj z nami spremenili v realnost," pravi Italijan. In če kdo ni tujec 'norih' projektov, potem to ni avstrijski gigant.
Pertile se očitno ni pripravljen predati, čeprav naj bi izgradnja sestavljivih skakalnic stala okrog 100 milijonov evrov. "Veliko denarja, a želimo si dve ali tri takšne naprave. V tem primeru bi jih lahko postavili na različne konce sveta, dolgoročno pa bi veliko prihranili pri stroških transporta," je še razkril Italijan.
Skoki na stadionu sicer ne bi bili popolna novost. Že leta 1961 so denimo Britanci, da bi s spektaklom zbrali sredstva za svojo smučarsko reprezentanco, zgradili začasno skakalnico na londonskem Wembleyju.
