Košir: Občutki s kolajno za vratom so vendarle nekoliko lepši

Občutki so se mu od bronastega popoldneva nekoliko izboljšali, a še vedno pravi, da niso taki kot v Sočiju. Svoje občutke je prenesel tudi v slovensko hišo, kjer so ga pozdravili navijači, funkcionarji, kolegi športniki in novinarji.

"Podelitev mi je še enkrat dokazala, da mi je uspel nek poseben dosežek, vrnila me je med žive, med najboljše. Sem ponosen in zadovoljen," ni skrival ponosa slovenski junak, ki pa se še vedno ni znebil občutka, da je danes izgubil zlato kolajno.

"Matematika kaže, da je bila zlata kolajna dosegljiva. Enostavno sem lahko še boljši, tudi po ogledu posnetkov sem videl, da sem imel ogromno rezerve in da bi lahko bil še dosti hitrejši. Tudi počutil sem se, da bi lahko v vsakem momentu nekaj dodal. V polfinalu bi lahko odpeljal malo bolj natančno in s Korejcem ne bi imel nikakršnih težav. A nisem vedel, da je tako blizu, nisem ga čutil, videl, slišal, zato nisem bil zbran do konca. Bi me pa zanimalo, do kam bi moral iti, da bi bil boljši od Galmarinija. Tisti, ki se spoznajo na naš šport, so ocenili, da bi jaz moral s takimi vožnjami danes zmagati. Vprašanje je, kdaj se bo spet ponudila priložnost za zlato, če se bo. Najprej čez štiri leta, vprašanje pa je, ali bom jaz takrat še stal na deski. Ti občutki so bili v meni po koncu tekme," se zapravljene priložnosti zaveda Košir.

Po priborjeni kolajni je šel na doping kontrolo, pod tuš in na podelitev, posnetkov voženj si z izjemo kratkih v slovenski hiši ni ogledal. Tudi ne sporne s Korejcem, po kateri so mnogi in tudi sam Košir menili, da je bil on hitrejši.

"Nima smisla, da bi se počutil oškodovanega, saj imam kolajno. Naj pa ljudje sami ocenijo. V Sočiju sem zlato medaljo izgubil za 11 stotink sekunde, na to sem velikokrat pomislil, zdaj pa so take stvari za mano, z njimi se ne bom obremenjeval. Enostavno me to ne muči, tako kot me ni mučilo, da sta me letos na svetovnem pokalu premagala dva različna Slovenca. Mnogi so mi pripisovali, da mi to ni všeč, ampak jaz sem jima uspeh privoščil. Enostavno zdaj nisem več jezen ne nase ne na časomerilce ne na kaj drugega. Važno je, da se ukvarjam s tem, kar me zadovoljuje, pri tem pa sem uspešen," pozitivno gleda na vse skupaj trikratni dobitnik olimpijske kolajne.

Trdi, da je v tej kolajni uvidel, da delo ni bilo zaman. "Vsak dan sem šel iz cone udobja, dogajale so se mi reči, ki jih ne bi znal niti opisati. Vsak dan sem dal maksimum od sebe, pa tudi če sem naredil le deset počepov in se ulegel ter počival. Tako sem svoje telo dvignil do neke ravni, ki je bila, kot kaže, zadostna, da sem na glavni tekmi dosegel največ. Je bila pa tako usmerjena, da ko sem hotel, sem se počutil dobro. Tudi na treningih so mi vožnje uspevale odlično," je dejal Košir, ki je med vožnjo poslušal nasvete Tima Mastnaka, Vica Wilda in Glorie Kotnik.

Opisal je tudi glavno težavo, ki ga je mučila še pred igrami. To je bila bojazen, neka blokada, da bi šel vsak dan šel na visoko raven, manjkala mu je samozavest. "Samozaupanje sem gradil postopoma, tukaj pa je bilo vse avtomatično, uporabil sem to, kar imam v glavi že naravnano. Če si zaupam in ne bojim, lahko vozim, kot sem že vozil. Ocenil bi, da so bile tole moje najboljše olimpijske predstave. A še enkrat potrjujem, da bi lahko bil še boljši," meni Gorenjec, ki se je prepričal, da lahko poseže po vrhu, na tekmi svetovnega pokala v Lachenhofu.

Košir ocenjuje, da bi lahko tekmoval še dve leti, in sicer na tak način, kot je zdaj, ko je izpuščal tekme. Zanimajo pa ga samo najvišja mesta, če njih ne bo, ne bo tekmoval. Mu je pa všeč, da je v pogonu, leži mu deskarski življenjski slog, zato ga ne bi kar zapustil. Sama misel na olimpijske igre pa mu prav tako daje motivacijo za delo, tako da ni izključeno, da bo kariero podaljšal do Pekinga.

"Ko sem bil v cilju, je bila ena od mojih prvih misli, a bom moral iti še enkrat na olimpijske igre, da osvojim zlato. V zadnjem času sem bil zelo pesimističen, bil sem prepričan, da ko se telo enkrat izmuči, ga je nemogoče sestaviti nazaj. Mogoče pa se dogajajo čudeži. Mogoče se bom maja fantastično počutil in ugotovil, da je bila to samo psihična blokada," upa Košir.