Simpatična Štajerka, ki nas je minulo zimo razveseljevala s svojimi zmagami, izjemnimi nastopi in lovorikami, mora tokratne olimpijske igre spremljati od doma. Že pred začetkom sezone je bilo po bolečem padcu na treningu slaloma jasno, da je sanj o olimpijski kolajni v Pjongčangu zanjo konec. Čeprav se je v preteklih dneh vrnila na sneg in naredila prve zavoje na poti do popolnega okrevanja, so olimpijske igre prišle prehitro. Kakšen mesec prehitro.
Ilka Štuhec je v intervjuju za Sportal še enkrat podoživela boleče trenutke z začetka sezone in se dotaknila zapisa njene mame Darje Črnko. Darja se je namreč razpisala o krivdi za Ilkino nesrečo. "Vse je bilo na kupu, vse je moralo biti narejeno oktobra, cel kup stvari za smučarsko zvezo … Ne veš točno, kdaj lahko rečeš ne, novinarjem in sponzorjem. Vedno je zadaj vprašanje denarja. Nekateri športniki si lahko privoščijo in rečejo ne, Ilka še ni bila v taki vlogi, da bi si to lahko privoščila. Zdaj vem, morali bi reči ne, denar ni vreden tega, kar se je zgodilo. Že spomladi smo ponudili, da bi izpolnili določene obveznosti, a to ni nikogar zanimalo, potem pa je vse priletelo naenkrat, in to je bilo preveč. Naš načrt je, da zdaj v kratkem izdamo plan aktivnosti, in od tega ne bomo odstopali," je razkrila mama Ilke Štuhec.
Odlična smučarka pa je spregovorila tudi o zaslužku (zaslužila naj bi 383 tisoč evrov, od tega zneska pa je bilo potrebno plačati tudi davek): "Če bi ga želela veliko, bi se ukvarjala s kakšno bolj donosno dejavnostjo. Tega, kar sem dosegla, se lani niti nisem tako zavedala, kot se tega zavedam zdaj, ko sem doma. Po sezoni smo spet takoj začeli trenirati, sledile so številne obveznosti … Nikoli ni bilo toliko časa in priložnosti, da bi lahko v globino začutila, kaj sem dosegla. Noro, res smo dosegli nekaj velikega. Šele zdaj čutim, koliko je to pomenilo tudi ljudem. Sicer pa ostajam taka kot prej. Še vedno pomivam posodo, sesam in nečakinji zamenjam plenico … Nisem nekaj več. Še vedno gremo s prijateljicami na kavo in še vedno mi je neugodno, ko kdo pristopi in me prosi za fotografijo ali podpis. Sem si pa dokazala, da lahko, in to verjamem tudi zdaj. Treniram in delam naprej ne glede na travme, ki mi jih to povzroča. Od vratu navzdol sem super, glava pa … Ta je najtežja."
