Doping in Slovenci: Gregorinova poskrbela za dopinški madež pred Pyeongchangom

Udarec je prišel 26. oktobra lani; takrat je Mednarodna biatlonska zveza zaradi zlorabe dopinga suspendirala najboljšo slovensko predstavnico v tem športu. Pri zdaj sedemintridesetletni Gregorinovi so odkrili pozitiven vzorec po naknadno opravljenih testih z iger 2010 v Vancouvru.

Mok je Gregorinovi vzorec odvzel 6. ali 7. februarja 2010 v Whistlerju, naknadna testiranja pa so skoraj osem let pozneje v vzorcu B odkrila vsebnost prepovedanega sredstva - metabolita rastnega hormona.

Tekmovalka, ki je leta 2014 v Sočiju osvojila eno od osmih slovenskih olimpijskih medalj v Sočiju, bronasto v zasledovanju, je še istega dne v kratki izjavi za javnost sporočila, da sprejema začasni suspenz, izrečen s strani slovenske zveze in mednarodnih športnih organizacij, ter da bo sodelovala v postopkih, ki sledijo. Obenem se je tudi opravičila vsem, ki jih je s svojim ravnanjem kakorkoli prizadela. Pozneje o tej temi ni več govorila in tudi ni smela govoriti, saj svetovni kodeks proti dopingu prepoveduje javno komentiranje postopkov, ki so v teku.

Delni epilog je njen primer dobil 19. decembra 2017; takrat je disciplinska komisija Mednarodnega olimpijskega komiteja obvestila Mednarodno biatlonsko zvezo (IBU), da je Gregorinovi zaradi kršitve protidopinških pravil črtala vse dosežke z zimskih olimpijskih iger leta 2010 v Vancouvru. Gregorinova se je zaslišanju pred disciplinsko komisijo Moka odpovedala, Mok pa ji je črtal vse dosežke z ZOI 2010 - na ženski posamični tekmi je bila 36., v sprintu je bila deveta, prav tako v zasledovalni tekmi, na tekmi s skupinskim startom je zasedla peto mesto, v štafetni tekmi pa osmo, tako da je Mok suspendiral celotno slovensko ekipo.

Kazni oziroma dolžine prepovedi nastopanja pa za zdaj še ni, saj ima Gregorinova še možnost pritožbe na Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani. Protidopinški odbor IBU bo šele takrat izrekel končne sankcije, kljub temu pa je v vmesnem času Gregorinova ostala brez olimpijskega nastopa v Pyeongchangu.

Na zadnjem seznamu slovenske antidoping organizacije Sloado Gregroinove prav zaradi še ne končanega postopka še ni med tekmovalci, ki so dobili prepoved nastopanja. Trenutno aktualni med suspendiranimi so kolesar Jure Kocjan (EPO), plavalka Špela Bohinc (izogibanje odvzemu vzorca) in kolesar Igor Kopše (zavrnitev odvzema vzorca), vsi imajo od lani štiriletno prepoved, ter kolesar Kristjan Fajt (EPO) s tremi leti in devetimi meseci kazni ter plavalka Tanja Šmid (GW 1516) s štirimi leti, kazni sta začeli veljati leta 2016.

Od leta 1996 so pri dopinških prekrških ujeli skupno 36 slovenskih športnikov, od kolesarjev, atletov, plavalcev, nogometašev, smučarjev ... Med bolj odmevnimi in tudi z olimpizmom povezanimi primeri z daljšimi prepovedmi nastopanja so plavalec Igor Majcen (1999, 48 mesecev), atletinji Jolanda Čeplak (2007, 24 mesecev) in Helena Javornik (2008, 24 mesecev), kolesar Tadej Valjavec (2010, 24 mesecev), plavalka Tanja Šmid (2016, 48 mesecev) in kolesarka Blaža Klemenčič (2015, 24 mesecev).