Božidar Prevc bi svojim sodil še bolj strogo

Vlogo vodje komisije pri odboru za skoke na SZS zadnjih nekaj let opravlja Janez Bukovnik, ki je hkrati tudi član podkomisije za sodnike pri FIS. Hkrati s svojo vlogo je odgovoren tudi za to, da FIS predlaga slovenske sodnike, ki bodo sodili na njihovih tekmovanjih. Kot je priznal, je prav on storil napako, ko je spregledal člen, po katerem sodnik ne sme soditi skakalcu, ki je njegov otrok: "Ko sem konec julija dobil ta razrez, sem za tekme na Holmenkollnu, tako za moške kot za ženske skoke in kombinacijo, delegiral Božidarja Prevca kot enega od dobrih in dovolj strogih sodnikov. Takrat sem spregledal 405. člen naših pravil, po katerem eden od staršev svojemu otroku ne sme soditi. Takoj ko sem v torek zvečer izvedel, da so se Norvežani pritožili, sem za Prevca že imel pripravljeno zamenjavo. Dejali pa so mi, da so medtem že našli rešitev in da bo sodil še en norveški sodnik, medtem ko bo Prevc sodil tekmo žensk in nordijsko kombinacijo. Mislim, da so bili pri tem korektni, čeprav se je že večkrat zgodilo kaj podobnega, a s prstom na svoje kolege le ne bi kazal. Kdor dela, tudi greši. Če bi me kdo na to opozoril že prej, bi seveda tudi že prej reagiral. Je pa res, da to za Norvežane ni dobro, saj bosta njihova sodnika morala zelo paziti, da ne bi favorizirala svojih skakalcev."

Bukovniku je žal, da se je to zgodilo, saj je, kot pravi, Božidar Prevc korekten sodnik, morda celo še strožji kot drugi: "Kot je enkrat že nekje izjavil, bi bil do svojih še posebej strog." Božidarja Prevca bi za sojenje tekme svetovnega pokala lahko načeloma delegirali že prej, a je moral najprej začeti pri alpskem pokalu in potem napredovati na tej lestvici: "Sistem imamo izdelan tako, da se vsi sodniki, ki napredujejo do tega ranga, potem spet vrnejo na nižjo raven, tako da s tem izpopolnimo ves sistem sojenja," pojasnjuje dolgoletni skakalni strokovnjak in nekdanji sodnik.

SLOVENSKI SODNIK NA SP IN OI
Slovenci imamo sicer kar 14 sodnikov, ki lahko sodijo tekme svetovnega pokala. V tej sezoni so doslej prišli na vrsto trije. V Lillehammerju je to nalogo opravljal Martin Vrhovnik, v Nižnem Tagilu Zlatko Suzič ter v Oberstdorfu in Garmisch-Partenkirchnu Bojan Jošt, sicer tudi profesor za nordijsko smučanje na fakulteti za šport. V primerjavi z Avstrijci, Nemci ali Norvežani, ko njihovi sodniki ne manjkajo na skoraj nobeni od tekem, je to število relativno majhno, čeprav se Bukovniku ne zdi tako: "Dogovorjeno je že, da bomo prihodnje leto na SP v Lahtiju imeli tako svojega sodnika kot pomočnika tehničnega delegata, dobil pa sem tudi že zagotovilo, da bomo imeli sodnika tudi na naslednjih OI. To sta kar pomembni priznanji. Drugače se sodnike določa tudi glede na merili, koliko tekem organizira posamezna država in kakšni so skakalni uspehi te države. Omenjene države res organizirajo največ tekem in imajo zato tudi največ svojih sodnikov. Če je v enem od krajev več tekem, gre tja zaradi stroškov organizatorja samo en sodnik iz iste države."

POMOČ SVOJEMU PRINAŠA SUSPENZ
Bukovnik pravi, da imajo sistem, po katerem sodnike iz petih držav nadzirajo in nato primerjajo, če je kdo izmed njih naredil kakšno napako. "Zelo pozorni smo zlasti na situacijo, če sodnik iz iste države svojemu tekmovalcu da kaj več, kot bi moral. V tem primeru lahko pride do sankcij, ko takšen sodnik v naslednjem letu ali dveh dobi prepoved sojenja na najvišji ravni in lahko sodi samo v nižjem rangu tekmovanja."

Bukovnik se ne strinja povsem, da še posebej na novoletni turneji štirih skakalnic nemški in avstrijski sodniki svojim skakalcem dajejo višje ocene v primerjavi s konkurenco: "Vse je še vedno v nekih normativih, ki so določeni. Res pa je, da je na tem seznamu nekaj več Avstrijcev. Če sodnik naredi za več kot pet odstotkov napak, potem v svetovnem pokalu nekaj časa ne sodi. Nekaj je bilo celo takšnih, ki smo jih za vselej suspendirali, o imenih pa raje ne bi govoril."

KRANJEC BI IMEL NEKDANJE SKAKALCE
Kar zadeva slovenske sodnike, je bilo še največ polemik po lanski tekmi v Willingenu, ko je Janez Kokalj Petru Prevcu in Juriju Tepešu dodeljeval nižje ocene od konkurentov. Odtlej ni več sodil v svetovnem pokalu, a po besedah Bukovnika ni šlo za kakšno kazen. "Z Janezom sem se takrat pogovoril in mu povedal, kako mora biti. Vseeno je bil tudi on še znotraj normativov, ko sankcioniranje ni bilo potrebno. Morda je strah pri kakšnem sodniku, da mu ne bi kdo potem kaj očital, včasih res malce pretiran," priznava tudi naš sogovornik.

Po zadnjih poletih v Planici je bil do sodnikov kritičen tudi naš najbolj izkušen skakalec Robert Kranjec. Po njegovi oceni bi raven sojenja precej izboljšali, če bi zaposlili sedem ali osem sodnikov, po možnosti nekdanjih skakalcev, ki bi se potem na tekmah menjavali. Meni, da bi, če bi bila to njihova služba, svoje delo opravljali precej bolj profesionalno.

Janez Bukovnik pa je do te ideje nekoliko skeptičen. "Tudi o tem je pri FIS že tekla beseda, a ta ideja ni dozorela. Vsi želimo, da gredo naši funkcionarji in sodniki po svetu in tam vidijo, kako se tekme organizirajo. Potem to pridobljeno znanje lahko prenesejo na domače terene. Zato imamo pri nas pogoj, da morajo biti vsi ti sodniki aktivni tudi pri svojih klubih. Za razvoj skokov je to dobra stvar. Možno seveda je, da bo razvoj šel v smer profesionalizma tudi pri sodnikih, a po drugi strani ne vem, ali bi bilo 30 tekem na leto dovolj za neko službo. Se je pa za največja tekmovanja že zožilo število tehničnih delegatov, ki naj bi jih ostalo le osem in bi bili potem pri svojem delu bolj profesionalni," je še pristavil Bukovnik.