Primož Ulaga: Bojim se, da bi skočil predaleč

Začniva pri Innsbrucku in sezoni 1986/87. Kakšen je spomin na prvo slovensko posamično zmago na turneji?
Zmagaš, nekaj, kar je bilo za tisto obdobje prvič. Tega ni dosegel nihče pred mano. Blizu sem bil že na nekaj tekmah. Veselje ob zmagi je bilo zato temu primerno, prav tako zadovoljstvo, ko dosežeš nekaj, kar se je prej zdelo nemogoče.

Zdaj se to ne zdi tako nemogoče. Verjetno ste utrli pot naslednjim generacijam.
Od osemdesetih let, ko so bili pogoji povprečni, se je nato po moji zmagi marsikaj spremenilo. Boljše uvrstitve v skupnem seštevku, kasneje tudi olimpijske medalje ter kolajne v poletih. Nato so nove generacije še pridobile, Primož Peterka je osvojil turnejo in svetovni pokal. Praktično ni veliko ciljev, ki jih ne bi izpolnili. Z uspehi so se izboljšali tudi pogoji in infrastruktura, tudi Planica potrjuje neko zaokroženo celoto. Slika pa je malce drugačna v klubih. Ti že malce na tanko piskajo. To ni nogomet, ni trženja. Brez klubov ni Peterk, Prevcev in ostalega priliva talentov.

Ko sva že pri Petru Prevcu. Kako gledate na njegovo skakanje na novoletni turneji?
On je že zgodaj kazal potencial, spraviti ga je bilo treba le v tisti pravi tehnični okvir. Pred petimi leti je imel kar nekaj težav, čeprav je kdaj odlično tehnično opravil nekatere skoke. No, zdaj pa je tehnično brezhiben in kondicijsko odlično pripravljen. Poleg tega je miren in ne dela napak. Odlično pospešuje iz mize, izkorišča svoje noge, je hiter, tudi letenje mu ne dela preglavic, zato ne vidim boljšega skakalca v svetovnem pokalu.

Pred leti je reprezentanco v svoje roke vzel Goran Janus. Ali tu tiči razlog za dodaten razvoj in preskok naprej?
To je glavni razlog. Goran je tu naredil največ. S svojo ekipo je nehal komplicirati. Le delo, delo in še enkrat delo, nobenih velikih razmišljanj. Zadevo je zelo poenostavil. Njegovi skakalci ne taktizirajo, ne izpuščajo skokov, delajo na kondiciji in vedno sklenejo krog dela in priprav.

Drugi niso poenostavljali?
Spomnim se prejšnjih trenerjev, ki so vseskozi študirali, delali računalniške analize, imeli so ne vem kakšne psihologe in posebne kondicijske priprave. Nepravilno delo in sodelovanje med športnikom in trenerjem lahko uniči še tako vrhunskega talenta. Kdo bi si mislih, da bi lahko Schlierenzauer bil kdaj slab, pa je v najboljših letih. Nekaj je šlo narobe, saj ne moremo reči, da ne more skakati na ravni Prevca, ampak iz skokov iztisne 40 odstotkov svojega potenciala. Stvar se hitro podre in precej težje sestavi.

Teh primerov je v skokih ogromno.
Tudi Primož Peterka je zgodaj vse naredil, potem pa ga nihče ni uspel znova spraviti v red. Gre tudi za veličino trenerja, ki to lahko stori.

Ampak Peter že kar nekaj let vztraja v samem vrhu.
Njegova kariera je morda primerljiva le še recimo s Schlierenzauerjem, ki je v petih sezonah osvojil praktično vse. Peter je star komaj triindvajset let, pa ima že skoraj vse, zlata kolajna mu sicer še manjka na velikih tekmovanjih, ampak postane lahko eden največjih tega športa, če bo vse skupaj potekalo normalno. Smučarski skoki so namreč tako občutljivi, da si lahko še ne vem kako priden, pa pride do pretreniranosti. Morda celo poletje trdo treniraš, pa pride do sprememb v tvojem telesu, ki ti preprečujejo pot proti vrhu. Razni Schlierenzauerji, Stochi in podobni … jih preprosto ni.

Imate morda kakšen komentar na dogajanje v Oberstdorfu ob koncu druge serije?
Nimam, ker ravno te tekme nisem spremljal, vse, kar sem izvedel, sem prebral v medijih. To je pač tako. Med sezono se vse sešteva in odšteva, na koncu pa se vse vrne.

Ampak možnost za poker zmag na turneji je splavala po vodi.
Absolutno obstaja potencial za ponovitev tega dosežka. Preprosto ne vidim nikogar, ki bi ga lahko premagal, čeprav se vedno dogajajo napake in malenkosti, ki te lahko stanejo uspeha. Čisto nezmotljiv tudi Peter ni, ampak je vsaj sproščen.

Končna zmaga in dvig zlatega orla na turneji vseeno ne bi smela biti vprašljiva.
Peter ima preprosto vse v svojih rokah, odloča o vsem, premaga pa se lahko le sam. Ne, skupna zmaga zares ne bi smela biti vprašljiva. Ne samo to, tudi v celotni sezoni ne vidim nikogar, ki bi ga lahko ogrozil. Bojim se le, da bi v predobrih razmerah na kakšnem prizorišču skočil predaleč in se poškodoval. Upam, da se to ne bo zgodilo.