Katja Višnar: Kolajno je težko napovedati, je pa gotovo mogoča

Prihajate z zaključnih priprav na najpomembnejšo tekmo sezone. Kako so vam uspele?
S temi pripravami sem zelo zadovoljna. Nekako smo naredili ves tisti trening, ki smo si ga začrtali. Osredotočena sem bila predvsem na pomanjkljivosti, ki jih še delam. Veliko je bilo težkega treninga, a vmes tudi dobrega počitka. Bolj kot na kvantiteto smo se osredotočili na kvaliteto. Pridružil se mi je tudi norveški trener Per-Oyvind Torvik, s katerim zadnja leta redno sodelujemo. Z njim tudi skupaj sestaviva program, po katerem treniram. Posvečala sva se predvsem tehniki, intervalom, in skušala izpiliti malenkosti, ki bodo prišle v poštev v Falunu. Tu mislim predvsem na tek v klanec in zaključek. Lahko rečem, da je bil tudi on kar v formi. Letos je bil precej z mano, kar mi veliko pomeni.

Na zadnjih tekmah svetovnega pokala v Otepääju in Rybinsku so bili vaši rezultati nekoliko slabši. Ste formo namenoma nekoliko spustili, da jo boste spet dvignili pred SP?
Ne, to ni bilo načrtovano. Rezultati niso bili takšni, kot sem jih bila sposobna doseči. V Otepääju sem imela malce slabše smuči, v Rybinsku pa sem napako naredila sama. Bila bi vesela, če bi bile tekme boljše in bi s tem dobila tudi boljši trening. Zdaj sem imela dovolj časa, da sem nekatere stvari obnovila in na pripravah spet dvignila formo.

Pred dvema letoma vam je za SP v Val di Fiemmeju, kjer ste bili četrti, formo uspelo zelo dobro zadeti. Vam jo je po tej dobri izkušnji zdaj lažje načrtovati?
Včasih še vedno nisem povsem prepričana, kako pri sebi dvigniti formo, čeprav je letos vso sezono kar konstantna. Res je, da mi tudi pred SP v Val di Fiemmeju na nekaj tekmah ni šlo najbolje, takrat sem imela tudi nekaj težav z boleznijo. V tej sezoni so se mi vsi treningi izšli po načrtih, ni bilo nobene bolezni ali poškodbe. Mislim, da je to dober znak, še vedno pa ne smem pretiravati, ampak poslušati svoje telo. Bila sem tudi vesela, da so v vodstvu upoštevali moje predloge glede treningov in priprav. Res pa je, da nikoli stoodstotno ne veš, kje si. Veliko je seveda odvisno tudi od dnevne forme.

Glede na to, da ste pred dvema letoma na SP že zasedli četrto mesto, si je težko postaviti kakšen nižji cilj.
Res je, da sem bila takrat s četrtim mestom zelo zadovoljna, kako bo letos, pa je odvisno od veliko dejavnikov. Visoke uvrstitve sem gotovo sposobna, a je proga v Falunu zelo nepredvidljiva. Finale je gotovo tisti cilj, ki ga moram doseči. Če bom v finalu, bom zadovoljna, kako bo tam, pa je težko napovedati, ravno tako tudi kolajno. Mogoča pa gotovo je.

Vas kaj preseneča, da Norvežanke v tej sezoni izstopajo še bolj kot prejšnja leta, zdaj tudi v sprintu?
Občutek, da bodo prišle še višje, sem imela že poleti. So zelo dobra ekipa, imajo Marit Bjørgen, od katere se veliko naučijo in ki jih lahko tudi dvigne. Menim, da bodo prevladovale tudi na tem SP.

Omenili ste težko progo, ki ste jo že preizkusili na skandinavskem pokalu. Vam kot takšna ustreza?
Taka, kot je, je. Načeloma s tekom v strm klanec nimam težav. V Kuusamu sem pokazala, da na težkih sprintih lahko posežem v vrh. To mi tudi daje samozavest. Stvari, ki sem jih videla na tisti tekmi, bom zdaj lahko uporabila, res pa je, da bodo vremenski pogoji zdaj lahko povsem drugi in tekma čisto drugačna.

Pri klasiki je verjetno lažje vsaj zaradi tega, da vam težje katera stopi na smuči ...
Tudi do tega lahko pride, saj so na progi ovinki in tek v škarice ter precej težki spusti. Na omenjeni generalki je bilo kar nekaj padcev. Proga je torej nepredvidljiva in treba bo ostati zbran. Marsikaj bo odvisno od pogojev.

Se boste povsem osredotočili na sprint v klasični tehniki ali vas zanima še kakšna druga disciplina, denimo ekipni sprint?
Vsekakor želim nastopiti tudi v ekipnem sprintu. Ekipa zanj še ni določena, a si želim biti v njej. Seveda pa je najprej na vrsti klasični sprint, potem šele vse ostalo.

Gotovo boste v Falunu pogrešali Vesno Fabjan, tako za ekipni sprint kot tudi za družbo.
Vesno pogrešamo že zdaj in zagotovo manjka. Ker so bile mlajše na mladinskem SP, Alenka pa je zbolela, sem bila na zadnjih pripravah sama, kar se še ni zgodilo. Vsekakor je bolje, če nas je več. Ko ima ena slab dan, morda uspe drugi in potem je v ekipi tudi boljše vzdušje.