Zidanškova (WTA 150) je v torek igrala proti Ukrajinki Oleksandri Olijnikovi (WTA 175) in izgubila s 3:6, 1:6. Že dan prej pa je izgubila tudi v dvojicah. Videlo se je, da zaradi dveh tednov 'ležanja' telesno ni dovolj pripravljena za dvoboje na tako visoki ravni.
"Kot ste videli, fizično dvoboja nisem vzdržala. Toda naredila sem vse, kar sem lahko, da sem tu sploh lahko igrala. Po pravici povedano sem bila še v nedeljo tako slaba, da nisem vedela kako bo, če bom sploh lahko igrala. Res pa sem si želela, da bi odigrala vsaj en dvoboj, saj pridejo domači gledalci, pa tudi otroci, ki so me želeli videti. Teniško gledano je bilo precej boljše kot pred štirimi dnevi, ko sem po dveh tednih prvič stopila na igrišče. Počasi prihajam nazaj. Je pa moja tekmica odigrala zelo dobro, saj je tudi v pravem tekmovalnem ritmu. Nisem igrala slabo in sem zadovoljna s tem, kar sem naredila v zadnjih štirih dnevih. Na žalost pa telesno nisem vzdržala," je prvi vtis po dvoboju razgalila Tamara, ki je začela dvoboj zelo dobro, tekmici takoj odvzela servis in povedla s 3:1.
"Jasno mi je bilo kako moram igrati proti Olijnikovi, a da bi igrala tak tenis kot sem načrtovala, to zahteva fizično moč in vzdržnost. Ko pa postaneš utrujen, potem je težko, ne samo fizično, ampak tudi psihično," je dodala Zidanškova, ki verjetno ne bi še igrala, če ne bi bil to domač turnir. »Najbolj verjetno bi ga izpustila,« je priznala Tamara, ki ima načrte za naprej. "Če primerjam kovid, ki sem ga imela pred tremi leti in zdaj, se počutim precej boljše. Tudi zato sem se odločila, da pridem v Ljubljano. Po prvem kovidu je okrevanje trajalo nekaj mesecev. Tokrat je precej boljše. A sem zelo previdna. Praktično sem dva teden, deset dni ležala, ker nisem bila sposobna trenirati. Zdravstveno sem v redu, a nisem natrenirana tako kot je treba. Trenirala bom in naslednji teden nastopila na turnirju WTA 125 v italijanskem Tolentinu, potem na turnirju WTT 100 v Lizboni. Sledila bosta WTA 125 turnirja v italijanskem Rendeju in na Majorki. Do konca leta ostajam v Evropi, na pesku in ne potujem na turnirje v Azijo."
Nasmejana
Tamara je kljub porazu v Ljubljani pozitivna in nasmejana. "Precej manj se vznemirjam za vse, kar se naučiš z leti. To je le en dvoboj, en turnir... Naslednji teden je nova priložnost," je še smeje navrgla Tamara, ki namerava igrati novembra za reprezentanco v pokalu Billie Jean King: "Imam v načrtu, da igram za reprezentanco na pokalu BJK v Indiji."
Zidanškova je zadovoljna s sezono preden jo je spet ujel kovid. "Zelo sem zadovoljna s svojim tenisom pred boleznijo. Veliko stvari se je spremenilo in sem končno vzela svoj tenis v svoje roke. Mislim, da je tudi Holger Rune omenil, da bi se rad vrnil k osnovam. Tudi sam sem že nekaj časa čutila to potrebo. Odločila sem se, da poskusim, da naredim. Šla sem h koreninam, da sem poiskala kaj sploh je moja igra, kako zmagovati točke na svoj način, kako reševati probleme med dvobojem na svoj način. Rezultati so se pokazali relativno hitro, a enkrat gre, drugič ne. Vse je minljivo, ti pa moraš ostati v ravnovesju in se čim prej izkopati iz trenutkov, ko ne gre," je razmišljala Tamara, ki je bila pred OP ZDA na igrišču videti bolj optimistična, samozavestna, igriva.
"To je posledica tega, kar sem delala. Že dolgo časa sem v tenisu in imam svojo igro. Razmišljanje nekaterih trenerjev, ki sem jih imela, pa je bilo, da spremenim svojo igro. Drži, da je danes tenis drugačen, da dekleta igrajo bolj agresivno. Toda to lahko treniraš, ko si star 12 let, mene pa pri teh letih ne moreš spremeniti. Izgubila sem kompas kaj je moja igra. Zdaj sem počasi dobila svojo igro nazaj. In je steklo. Bilo je res lepo," je pojasnila Zidanškova, ki ji misli še vedno uidejo v najboljše trenutke njene kariere, ko je igrala v polfinalu Roland Garrosa. "Mislim, da sem v teh letih teniško napredovala, a zaradi takšnih in drugačnih stvari, nič konkretnega, saj je vse v glavi, nisem nikoli uspela najti svojega miru. Nikoli mi ni uspelo spraviti svoje igre na tekmo. Malo po malo sem cel čas igrala teniško boljše, a tega nisem uspela udejaniti. Seveda mi misli uhajajo k tistemu polfinalu, toda zdaj poskušam živeti v trenutku v katerem sem. Začela sem razmišljati s svojo glavo in postavila tenis na svoje mesto," je za konec še dodala Tamara.
