Na kajakaški zvezi so delili žalostno novico o prezgodnji smrti nekdanje reprezentantke na divjih vodah, trenerke in kajakaške sodnice.
"Marjeta je bila praktično vse življenje povezana s kajakaštvom, reko Savo, klubom, tekmovalci in ljubitelji športa. Že v rani mladosti je med opazovanjem kajakaških treningov starejšega brata Janeza sklenila, da se bo tudi sama zavezala temu športu in o svoji nameri staršem dejala: »Tudi jaz bom veslala!« Pri desetih letih je v tacenskem klubu pri Tonetu Čižmanu – Tonki opravila začetno šolo kajaka, nato pa naslednja leta posvetila športu na brzicah. Pridna in zavzeta pri treningih je začela že kmalu nizati prve uspehe, postala je mladinska državna prvakinja, pa tudi mladinska reprezentantka in se kasneje uvrstila še v člansko reprezentanco.
Leta 1988 je nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu v La Seu d’Urgellu, kjer je v kajaku zasedla peto mesto, v članski konkurenci pa je reprezentančne barve zastopala tako na tekmah za svetovni kot evropski pokal, v skupni razvrstitvi slednjega je leta 1990 osvojila 12. mesto. Na domačih tacenskih brzicah je nastopila na svetovnem prvenstvu leta 1991, kjer je na ekipni tekmi le za las zgrešila zmagovalne stopničke. Skupaj z Uršo Breznik in Meto Kastelic so bile namreč četrte. Še mlada je po domačem svetovnem prvenstvu zaključila tekmovalno pot.
Še vedno pa je z vsem srcem ostala zvesta kajakaštvu vse do svojega prezgodnjega slovesa. Več let je namreč v Kajak kanu klubu Tacen delovala kot trenerka mlajših selekcij, z življenjskim partnerjem Radom pa pri športni poti podpirala tudi sina Staša, ki je prav tako tekmoval v slalomu na divjih vodah.
Velik pečat je pustila tudi pri razvoju slovenskega rekreativnega kajakaštva, saj je kot učiteljica kajaka vrsto let izvajala začetne in nadaljevalne šole kajakaštva za rekreativce. Ob tem je opravila izpit za kajakaško sodnico, tako da je bila tudi nepogrešljivi del kajakaških tekmovanj v tej vlogi.
H kajakaštvu so ji misli uhajale tudi v času borbe z zahrbtno boleznijo. Njena velika želja je bila, da se v Kajak kanu klubu Tacen ustanovi poseben sklad za mlade kajakašice in kajakaše, za mlade upe, ter da se ob njenem slovesu odpovemo cvetju in svečam, po svojih močeh pa prispevamo v sklad, ki so ga v klubu poimenovali Marjetin sklad," so ob slovesu zapisali pri kajakaški zvezi.
