Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
(nj)
(nj)
21.09.2022 11:23:31
Deli članek:

Ekstremni slalom: Kolajne so povsod enake

Nina Jelenc/KZS
Eva Terčelj in Ajda Novak na startu ekstremnega slaloma v Pauu

Ni skrivnost, da slovenski divjevodaši spadajo v svetovni vrh, kar ne nazadnje potrjujejo tudi vsi dosežki in osvojene kolajne v tej in preteklih sezonah. A letos veseli to, da so slovenski slalomisti na divjih vodah odmevne rezultate dosegli tudi v ekstremnem slalomu.

Ekstremni slalom na divjih vodah je relativno mlada disciplina, ki bo olimpijski debi doživela čez dve leti v Parizu. Prav zaradi tega je konkurenca vse hujša, krog tistih, ki osvajajo kolajne na največjih tekmovanjih, pa vse širši. Kar nekaj odličnih rezultatov v ekstremnem slalomu so dosegli tudi naši predstavniki Ajda Novak, Eva Terčelj, Vid Kuder Marušič, Tine Kancler, Eva Alina Hočevar in Naja Pinterič.


Ekstremni slalom bi morda najlažje opisali s primerjavo s smučarskim krosom, saj istočasno s startne ploščadi startajo po štirje tekmovalci oziroma tekmovalke, ki morajo preveslati vrata s tokom ali proti njemu, na za to določenem mestu pa tudi izvesti eskimski obrat (prevrnitev v vodo in obrat nazaj za 360 stopinj). Vrata se razlikujejo od količkov v tradicionalnem slalomu, saj imajo tu tube rdeče (protitočno) in zelene (v smeri toka) barve, ki pa jih tekmovalci med prerivanjem lahko odrivajo in tako pridobijo kakšno sekundo ali dve. Preveč agresivni manevri, ki bi potencialno lahko ogrožali tekmece, niso dovoljeni in se kaznujejo, kar pomeni nazadovanje na rezultatski lestvici. Tekmovanje poteka po sistemu izločanja, v naslednjo fazo pa napredujeta po dva najhitrejša iz posamezne skupine. V primeru kazni (npr. nevarni posegi ali napačno preveslana proga) tekmovalec pade na konec razpredelnice, tudi če ciljno linijo prečka na prvem ali drugem mestu.


Mednarodna kajakaška zveza (ICF) je več pozornosti tej disciplini začela posvečati leta 2015, predvsem z namenom vključitve v olimpijski program. To jim je s Parizom tudi uspelo, a na račun sprinta na mirnih vodah, kjer so izgubili dve tekmi za kolajne, saj so dva seta kolajn preusmerili na divje vode.


"Za to smo se odločili iz več razlogov. Eden je, da slalomsko progo izkoriščamo čim dlje in ponudimo več tekmovanj na istem prizorišču, prav tako bo zdaj slalomski tekmovalni spored daljši, s čimer lahko upravičimo visoke stroške izgradnje prizorišča. Poleg tega je Mok želel tekmovanje, ki bi privabilo tudi mlajše občinstvo, in glede na smernice, ki smo jih dobili, je ekstremni slalom kot nalašč," je povedal predsednik slalomskega odbora pri ICF Jean-Michel Prono.


Čeprav bo ekstremni slalom del olimpijskega programa že čez dve leti, se šport še razvija, prav tako uvajajo spremembe v pravilih glede na praktične izkušnje s tekmovanj v zadnjih letih. "Biti olimpijska disciplina je prednost, a hkrati to prinaša številne dolžnosti. Moramo pokazati, da gre za zelo zanimivo tekmovanje, a hkrati paziti, da ne bi prišlo do kakšnih težav in kontroverznosti," je dodal Prono.


Z izkupičkom letošnjih tekem v ekstremnem slalomu je slovenska reprezentanca lahko izjemno zadovoljna. Za prvo presenečenje je že na majskem evropskem prvenstvu poskrbela Ajda Novak, ki je osvojila bronasto kolajno, na zmagovalnih stopničkah pa je bila tudi na svetovnem pokalu v Pauu. "Zdi se mi, da sem letos iz tekme v tekmo precej napredovala. Malo sem se tudi učila, kako napadati ali obraniti pozicijo. Ekstremni slalom mi je bil všeč že na začetku, z njim se ukvarjam že nekaj let, še preden je postal olimpijska disciplina, zdaj pa se je začel še bolj razvijati. Postaja vse bolj tehničen, kar mi je všeč. Uživam," je povedala Ajda Novak.


V skupnem seštevku svetovnega pokala v ekstremnem slalomu je letos Eva Terčelj zasedla tretje mesto. "Je zelo zanimiv. Še vedno je slalom na prvem mestu, ampak pri ekstremnem slalomu nikoli ne veš, kaj pričakovati. Manj ko pričakuješ in bolj ko se boriš do konca, lažje je," je povedala Eva Terčelj in dodala: "Čez teden študiram ekstremni slalom na suhem, ne v praksi. Za zdaj mi je to uspevalo. Zagotovo bo v prihodnosti treba več vložiti v to. Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo, in na koncu je reakcija, kako se razporediš, kakšno odločitev sprejmeš v določenem trenutku, zelo pomembna."


Na avgustovskem evropskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v slalomu na divjih vodah sta v ekstremu zablesteli tudi Eva Alina Hočevar in Naja Pinterič. Prva je postala evropska prvakinja do 23 let, druga pa mladinska evropska podprvakinja. "Imam naslov prvakinje v olimpijski disciplini, kar pomeni enako, kot če bi imela medaljo kje drugje. Vsi treningi, ki jih naredim v slalomu in na suhem (tek, fitnes), so pripomogli k tej medalji. Vesela sem, da se mi je izšlo," je povedala Eva Alina.


Močna aduta imamo tudi v moški konkurenci. Vid Kuder Marušič je na svetovnem pokalu v Krakovu priveslal do srebra, Tine Kancler pa je bil leta 2019 bronast na svetovnem prvenstvu do 23 let.


Več kot dovolj razlogov, da lahko z optimizmom pričakujemo tudi naslednje preizkušnje v ekstremnem slalomu.