Pionir Bill May: Za večno v mapi prejeto

A vseeno, ta panoga je dobila novo in pomembno razsežnost, ki v ta ženski šport prinaša odmerek testosterona. Prvič je tako svet te dni lahko na svetovnem prvenstvu opazoval nastope mešanih parov, to je nastope moškega in ženske. Če je na primer v umetnostnem drsanju, za katerega lahko rečemo, da ima s sinhronim plavanjem kar nekaj skupnih točk, tekmovanje v parih nekaj samoumevnega, je bilo pri »bazenskemu plesu« ravno obratno. Do zdaj.

Največji zmagovalec vsega zgoraj omenjenega je postal Bill May. Najbolj znani in najbolj izkušeni sinhroni plavalec, ki je s partnerico Christino Jones ta teden postal svetovni prvak v mešanih parih, a še pred tem dosegel več. Veliko več.

ZMAGE ZA BIROKRATE 
Bill, danes 36-letni plavalec, se je namreč pred desetletjem skoraj desetletje boril, da bi mešane pare vključili v spored SP (in olimpijskih iger), a vedno potegnil kratko. Nazadnje leta 2004, ko so njegov predlog, da bi moški sinhrono plavali na OI v Atenah, zavrnili.

Birokrati so zmagali, nasprotniki, ki so skrbeli, da ostane sinhrono plavanje zgolj v domeni nežnejšega spola, se niso dali. Pred desetimi leti je zato 14-kratni ameriški prvak v parih in zmagovalec mnogih drugih mednarodnih tekmovanj (vedno je tekmoval v konkurenci ženskih parov) puško dokončno vrgel v koruzo, pomahal z belo zastavo ter se z grenkim občutkom in poražen poslovil od svoje rdeče niti v življenju.

To pa je Bill ohranil vsaj v določeni meri, saj je ostal v vodah tega vodnega športa, a na drugačen način. Preselil se je v Las Vegas in uspešno prestal avdicijo pri Cirque Du Solei, kjer je še naprej na neki način delal tisto, kar je ljubil, v čemer je bil najboljši in z nastopanjem med umetniki tega »drugega« sveta vseeno delal tisto, s čimer se je ukvarjal od desetega leta, ko je bilo mlademu telovadcu dovolj sedenja na odskočni deski, s katere je na bazenu pri treningu opazoval svojo sestro.

POGLEJTE, NIMA KOPALK 
S stavkom 'najboljše stvari se zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ' pa lahko najbolje opišemo velik preobrat v tem športu, ki je lansko poletje Američanov svet obrnil na glavo. Mešani pari so znova postali aktualni pri pogovorih o SP v Rusiji, novembra je prejel elektronsko pošto, za katero pravi, »da bo za vse večne čase ostala v mapi prejeto«.

Predsednica Ameriške zveze sinhronega plavanja Judy McGowan je upokojencu v tem športu sporočila, da bodo na SP prvič lahko tekmovali tudi moški. Billu, ki je za nastope pri Cirque Du Solei treniral, kot če bi še vedno tekmoval, so se tako uresničile življenjske sanje: »Še vedno ne morem verjeti, da se je tako pozno v moji karieri vse le izteklo, kot se je. Lahko sem zastopal ZDA, lahko sem sijal, kot sem si vedno želel,« je bil presrečen May.

»Treningi, šolnine, najemnine, vedno sem se spraševal, ali je vredno. Ali sem se odločil prav? Vedno sem čutil, da je bilo tako. Zdaj pa so se mi sanje dobesedno uresničile,« je razlagal Bill May, ki je moral zaradi boljših pogojev za trening pri 16 letih zapustiti svoj rojstni kraj Syracuse in se preseliti daleč stran, na drugo obalo ZDA, v Kalifornijo, kjer je dokazal, da so v sinhronem plavanju lahko uspešni tudi moški.

Na začetku se je ob njegovih nastopih velikokrat slišalo krike presenečenja, gledalci so namreč mislili, da se je plavalki, ki se je dvignila z vode, odvezal zgornji del kopalk. Vedno so se našli ljudje, ki so bili zgroženi, da lahko fant tekmuje z njihovo hčerko, nemalokrat so ga hoteli izobčiti iz kakšnega tekmovanja, a vse te boje je Bill tudi ob pomoči vedno številčnejših podpornikov dobil, razen enega, žal tistega največjega.

Do nedavnega. V Kazanu je dosanjal svoje sanje, a ne v celoti. Olimpijske igre so naslednji cilj, a do Ria 2016 se boji, da mešani pari ne bodo postali del olimpijske družine, medtem ko bo leta 2020, ko bodo potekale v Tokiu, star že 41 let. »Bomo videli,« pravi Bill in vrata največjega tekmovalnega odra na svetu pušča odprta.