Veliko je že bilo prelitega črnila o spornem zaključku prve polfinalne tekme lige NLB med Slovanom in Trimom, ki je po dramatični končnici s 37:36 pripadla moštvu Uroša Zormana. Tudi o pritožbi Trebanjcev, ki zahtevajo ponovitev zadnjih 12 sekund. Pa o pojasnilu iz sodniških vrst, ki pravi, da je bila sporna odločitev – pravilna. Pa tudi o kratkem stiku med Urošem Zormanom in trebanjskimi navijači …
A dogajalo se je še marsikaj, kar (je) dviga(lo) prah. Kar nekaj minut pred vročo končnico nam je v oči padla gesta Branka Tamšeta, ki se je po (še) eni v njegovih očeh dvomljivi odločitvi sodniškega para Hotko–Miklavčič obrnil proti tribuni za svojim hrbtom, kjer so sedeli domači navijači, VIP-ovci, raznorazni ljudje iz rokometnih krogov in nevtralni ljubitelji rokometa. Po tem, ko je z enim od gledalcev izmenjal nekaj besed, je s prsti nakazal na šelestenje denarja.
Kaj je s tem mislil, na kaj namigoval? Hoteli smo ga vprašati takoj po tekmi, a z vročo glavo ni bil na voljo za izjave. Zato smo ga poklicali po prespani noči. “Določeni ljudje, ki sedijo na VIP-u, so malo preveč bahati. Meni gre to na živce. Ne samo tu, povsod. Naj igrišče pokaže, da so boljši,” je odgovoril, zakaj gesta.
Ni pa želel razkriti, komu konkretno jo je namenil. “Niti ni vredno, da ga omenim, niti ni tako pomemben. Ni bil kakšen Janković ali kdorkoli tak,” je dodal Tamše.
Kaj mu je, kdorkoli je že bil, Tamše želel s svojo potezo sporočiti, si lahko vsak predstavlja sam. Mi ne bomo sodili, ali je preprosto želel povedati, da ima Slovan veliko denarja. Ali da denar odloča o naslovu slovenskega prvaka. Ali kaj tretjega. Kako pa je sporočilo razumel Uroš Zorman? “Kaj naj komentiram. Naj si sami pogledajo tekmo in bodo potem bolj realno ocenjevali vse skupaj. Na gesto pa nimam komentarja,” dejal trener Slovana, ki ni dobil občutka, da bi bila sodnika na strani njegove ekipe, prej nasprotno.
